{"id":3332,"date":"2020-01-03T13:06:37","date_gmt":"2020-01-03T12:06:37","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/globoko-v-gozdu\/"},"modified":"2020-01-03T13:35:03","modified_gmt":"2020-01-03T12:35:03","slug":"globoko-v-gozdu","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/globoko-v-gozdu\/","title":{"rendered":"Globoko v gozdu"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/><em>\u00bbLjubezen je dati nekaj, \u010desar nimamo, nekomu, ki tega no\u010de.\u00ab<\/em><br \/>&#8211; Jacques Lacan<\/p>\n<p>Jug Francije leta 1865. Klate\u017e Timoth\u00e9e prispe v vas, kjer ga prevzame lepota mlade Josephine. Pretvarjajo\u010d se, da je gluhonem, zaprosi mladenkinega o\u010deta za hrano in streho nad glavo. Pri ve\u010derji izvaja skrivnostne trike, ki v Josephine izzovejo nenavadno vedenje. Ko se naslednjega dne znajdeta v hi\u0161i sama, jo s hipnozo spravi v stanje otrplosti in posili. Kljub temu da mladeni\u010d v njej na videz vzbuja le strah in gnus, mu Josephine kot za\u010darana sledi globoko v gozd \u2026<\/p>\n<p>Beno\u00eet Jacquot (<strong>Zbogom, kraljica<\/strong>) je zgodbo iz \u010drne kronike 19. stoletja spremenil v hipnoti\u010dno evokacijo <em>amour fou<\/em> in skrivnostnih sil, ki jo poganjajo. Film, ki je leta 2010 odprl festival v Locarnu, odlikuje izjemen nastop Isild Le Besco in Nahuela P\u00e9reza Biscayarta.<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Beno\u00eet Jacquot je vsebino filma na\u0161el v \u010dlanku pravnice Marcele Iacub, naslovljenem Zvija\u010de podrejanja, ki je bil objavljen leta 2005 v \u010dasopisu <em>Lib\u00e9ration<\/em>. Pripoveduje o aferi iz \u010dasa drugega imperija, v kateri je bil petindvajsetletni bera\u010d Timoth\u00e9e Castellan obsojen za ugrabitev in posilstvo Jos\u00e9phine Hugues, stare \u0161estindvajset let, &#8216;brezmade\u017ene nravi&#8217;. V procesu je \u0161lo za priznanje mo\u010di hipnoze in vseh nevarnosti, ki jih prina\u0161a, vklju\u010dno s to, da lahko v nasprotju s splo\u0161no sprejetim prepri\u010danjem ljudi prisili v delovanje proti njihovi volji. (Raymond Bellour, <em>Kinote\u010dnik<\/em>)<\/p>\n<p>\u00a0<strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbPrimeri, ki jih opisuje [Marcela Iacub], imajo vedno edinstveno, skoraj romaneskno vrednost. V dogodku, ki je navdihnil film \/\u2026\/, pa sem v trenutku dobil zamisel za tako reko\u010d celoten film. \/\u2026\/ Blizu sta mi tako Timoth\u00e9e kot Jos\u00e9phine, saj po mojem mnenju predstavljata zver z dvema obrazoma, dvoglavo zver, s katero se lahko v celoti identificiram. Timoth\u00e9e in Jos\u00e9phine dose\u017eeta \u010dudno stopnjo enosti; vez, ki v mojih o\u010deh predstavlja \u2013 \u010deprav bo to morda zvenelo \u010dudno, ko boste videli film \u2013 resni\u010dni ideal, morda celo ljubezen samo. \/\u2026\/ \u010ceprav sem sam popolnoma nedovzeten za hipnozo, pa me je ta \u017ee od nekdaj zelo zanimala. Udele\u017eil sem se \u0161tevilnih seans, ki so name naredile mo\u010dan vtis. Seveda ni naklju\u010dje, da imam tako rad hollywoodske filme iz dolo\u010denega obdobja, v katerih je hipnoza zelo prisotna (Lang, Hitchcock, Preminger, Tourneur \u2026). Tako kot surrealiste me zelo zanimajo manifestacije podzavesti. Filmska umetnost in podzavest sta nedvomno povezani. A \u010deprav sta sedma umetnost in psihoanaliza rojeni hkrati, jima je najbolj skupno to, da obe prihajata od zelo dale\u010d, da sta tu, odkar obstaja svet, \u0161e iz \u010dasov jamskih slik. To je tista povezava, ki vzbuja mojo radovednost filmskega ustvarjalca. \/\u2026\/ Pri filmu me navdu\u0161uje tudi dejstvo (nedvomno zato, ker je gledalec v dvorani vedno sam in hkrati z drugimi), da morda bolj kot katerakoli druga umetnost deluje na oseben, individualen in hkrati univerzalen na\u010din. Bolj si zvest samemu sebi, bolj bo film \u2013 \u010de je uspel \u2013 govoril mno\u017eicam. Tisto, kar pravzaprav \u017eelim dose\u010di s pomo\u010djo filma, je deljena samota.\u00ab<br \/>&#8211; Beno\u00eet Jacquot, re\u017eiser in soscenarist<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Beno\u00eet Jacquot (1947, Pariz) je svojo kariero za\u010del kot pomo\u010dnik razli\u010dnih re\u017eiserjev (med drugim Marguerite Duras, Marcela Carn\u00e9ja in Rogerja Vadima), leta 1976 pa je posnel svoj celove\u010derni prvenec <strong>L&#8217;Assassin musicien<\/strong> z Anno Karino v glavni vlogi. Od tedaj je zre\u017eiral ve\u010d kot dvajset celove\u010dercev, v katerih je osrednje mesto pogosto namenil \u017eenskim igralkam (Isabelle Huppert v <strong>L\u2019\u00e9cole de la chair <\/strong>(1998, nominacija za zlato palmo), Isabelle Adjani v <strong>Adolphe<\/strong> (2002) \u2026). Filma <strong>La D\u00e9senchant\u00e9e <\/strong>(1990) in <strong>La Fille seule<\/strong> (1995) sta mladima igralkama prinesla nominaciji za cezarja. Leta 2004 je posnel \u010drno-beli film <strong>Kar naenkrat <\/strong>(<strong>A tout de suite<\/strong>), v katerem je mladenko, ki pobegne z ban\u010dnim roparjem, zaigrala njegova nova muza Isild Le Besco. Jacquot svoje filme pogosto zasnuje na delih velikanov svetovne literature: priredil je Henryja Jamesa, Yukia Mishimo, Pierra de Marivauxa, Jorgeja Luisa Borgesa in Andr\u00e9ja Gida. Re\u017eiral je tudi \u0161tevilna dela za televizijo, med drugim dokumentarec o Jacquesu Lacanu in dramo <strong>Princesse Marie<\/strong> (2003) s Catherine Deneuve. Njegov zadnji film <strong>Zbogom, kraljica <\/strong><strong>(<\/strong><strong>Les adieux \u00e0 la reine<\/strong>) je odprl lanski Berlinale, ogledali pa smo si ga lahko tudi na lanskem LIFFu.<strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbFilm, osnovan na resni\u010dnem primeru in posnet s prefinjenim ob\u010dutkom za provansalsko pokrajino, je prevzemajo\u010da in dovr\u0161ena \u0161tudija <em>&#8216;amour fou&#8217; <\/em>v njeni skrajni obliki ter Jacquotov najbolj\u0161i film doslej.\u00ab<br \/>&#8211; Gavin Smith, <em>Film Comment<\/em><\/p>\n<p>\u00bbJacquot \/\u2026\/ je napravil \/\u2026\/ nenavaden ljubezenski film, film o nenavadni ljubezni, ki ga nosi uganka strasti in vpliva teles.\u00ab<br \/>&#8211; Raymond Bellour, <em>Kinote\u010dnik<\/em><\/p>\n<p>\u00bbS tem ko ta nerazumni impulz umestijo v 19. stoletje ter ga obdajo z avro magije in norosti, nam Beno\u00eet Jacquot ter igralca Isild le Besco in Nahuel P\u00e9rez Biscayart pri\u010darajo <em>l\u2019amour fou<\/em><em> v <\/em><em>njenem najbolj <\/em>dobesednem pomenu. Jacquot najde navdih za svojo romanco (!) v besedilih o divjih otrocih in filmih, kakr\u0161na sta Truffautov <strong>Divji de\u010dek<\/strong> in Herzogova <strong>Skrivnost Kasparja Hauserja<\/strong> \/\u2026\/.\u00ab<br \/>&#8211; Daniel Kasman, <em>Notebook, MUBI<\/em><\/p>\n<p>\u00bbVsi poznamo zgodbico, ki jo je Hitchcock povedal Truffautu. Scenaristu, ki je imel pono\u010di vedno \u010dudovite ideje, je nekega ve\u010dera uspelo eno izmed njih zapisati. Zjutraj je na\u0161el papir, na katerem je pisalo: &#8216;Fant se zaljubi v dekle.&#8217; Hitchcockova \u0161ala v filmu <strong>Globoko v gozdu<\/strong> ne razkrije svoje navihanosti, ampak le pove preprosto resnico filma: fant se zaljubi v dekle \u2013 \u010dudovita ideja filmske umetnosti. Zdi se, da so film (poleg uprizarjanja kriminalnih zgodb) izna\u0161li prav zato: da bi pokazali, kako se fant in dekle sre\u010data, se opazujeta, se sukata drug okoli drugega, se obrneta pro\u010d, se dotakneta, se vzameta, se najdeta, se zgre\u0161ita. Vedno ista zgodba \u010dlove\u0161tva, nepopravljivo razdeljenega na dva dela. Ustvarjena je bila umetnost, da bi opazovala \u010dudno koreografijo spolov, univerzalni balet \/\u2026\/; da bi ustvarila neskon\u010dni inventar ljubezenskih figur. To je sijajna ideja filmske umetnosti. Hkrati klju\u010dnega pomena in neiz\u010drpna, kajti za \u010dlove\u0161ko vrsto za razliko od \u017eivalske v ljubezni ni pravil, so le izjeme. Zdi se, da je ustvariti katalog izjem naloga filmske umetnosti. Morda zato, da bi se malo bolje \u2013 ali malo manj slabo \u2013 zna\u0161li v zmedi ljubezni. \/\u2026\/ <strong>Globoko v gozdu<\/strong> je film o mo\u010di ljubezni, o ljubezni kot mo\u010di. In o mo\u010di pogleda. Konec koncev je pogled tisti, ki podreja. Hipnoti\u010dna mo\u010d pogleda. \/\u2026\/ Zdi se, kot bi z zgodbo o tem \u010dudnem fantu, tujcu, in zdravnikovi h\u010derki gledali skozi mikroskop in v velikem planu opazovali fenomen posedovanja, ki je v tistem obdobju mobiliziral najvi\u0161je avtoritete, od vlade, zdravnikov, duhov\u0161\u010dine pa vse do vojske. \/\u2026\/ <strong>Globoko v gozdu<\/strong> pripoveduje zgodbo o ljubezni: fant se zaljubi v dekle. Kaj se iz tega nau\u010dimo? Da je vsaka zgodba o ljubezni hitchcockovski suspenz. Brez odgovora. Do naslednji\u010d.\u00ab<br \/>&#8211; G\u00e9rard Wajcman, pisatelj in psihoanalitik<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Beno\u00eet Jacquot (Zbogom, kraljica) je zgodbo iz \u010drne kronike 19. stoletja spremenil v hipnoti\u010dno evokacijo amour fou in skrivnostnih sil, ki jo poganjajo. Film, ki je leta 2010 odprl festival v Locarnu, odlikuje izjemen nastop Isild Le Besco in Nahuela P\u00e9reza Biscayarta.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3333,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3332"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3333"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3332"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}