{"id":3330,"date":"2020-01-03T13:06:37","date_gmt":"2020-01-03T12:06:37","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/mea-maxima-culpa-molk-v-bozji-hisi\/"},"modified":"2020-01-03T13:35:03","modified_gmt":"2020-01-03T12:35:03","slug":"mea-maxima-culpa-molk-v-bozji-hisi","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/mea-maxima-culpa-molk-v-bozji-hisi\/","title":{"rendered":"Mea maxima culpa: molk v bo\u017eji hi\u0161i"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Dokumenti v vatikanskih arhivih naj bi dokazovali, da so se spolne zlorabe v katoli\u0161ki cerkvi dogajale \u017ee v \u010detrtem stoletju, \u0161kandali, ki so privedli do velikih finan\u010dnih poravnav, pa so pri\u0161li na dan \u0161ele v zadnjih desetletjih. Film se osredoto\u010da na karizmati\u010dnega duhovnika, ki je med svojim slu\u017ebovanjem zlorabil ve\u010d kot 200 gluhih otrok ter na \u0161tiri pogumne mladeni\u010de, ki so spro\u017eili prvi znani primer javnega protesta proti duhovni\u0161ki pedofiliji v ZDA. Njihova ve\u010d kot tri desetletja dolga bitka je razkrila zlorabe in prikrivanja svetovnih razse\u017enosti ter nazadnje pripeljala do to\u017ebe proti samemu pape\u017eu.<\/p>\n<p>Priznani dokumentarist in oskarjev nagrajenec Alex Gibney (<strong>Gonzo: \u017divljenje in delo dr. Hunterja S. Thompsona<\/strong>, <strong>Casino Jack in Zdru\u017eene dr\u017eave denarja<\/strong>) z detektivsko vnemo raziskuje ob\u010dutljivo temo pedofilije v katoli\u0161ki cerkvi \u2013 sled ga pelje od prvega znanega javnega protesta proti duhovni\u0161ki spolni zlorabi v ZDA pa vse do Vatikana. <strong>Mea maxima culpa: molk v bo\u017eji hi\u0161i <\/strong>ni kritika katoli\u0161ke vere, ampak ostra obsodba institucije, ki je izoblikovala mehanizme sistemati\u010dnega prikrivanja teh zlo\u010dinov.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbZgodba me je pritegnila zaradi dveh razlogov. Najprej zato, ker je bilo jasno, da nas bodo dokumenti o dogodkih iz Milwaukeeja pripeljali do zlo\u010dinske zarote, ki bo segala do samega vrha, do Vatikana. In ne le do Vatikana, ampak do sedanjega pape\u017ea. Ta zgodba \u0161e ni bila povedana in zdelo se mi je, da bi bilo o tem vredno spregovoriti. Druga stvar, ki se mi je zdela pomembna, pa je bila, da je \u0161lo za skupino gluhih, ki so bili odlo\u010deni, da spregovorijo. Bili so junaki \u2013 ne taki, kakr\u0161na sta Gandi ali Martin Luther King, ampak junaki vsakdanjega \u017eivljenja. Ljudje, ki so kljub svoji anonimnosti in oviram uspeli nekaj dose\u010di in spremeniti. Temu sem se \u017eelel pokloniti. \/\u2026\/ Vzgojen sem bil kot katolik in nisem \u017eelel, da bi film deloval kot napad na vero. Hotel sem posneti film o zlo\u010dinu; povedati tako katoli\u010danom kot nekatoli\u010danom, da je to zlo\u010din in da je treba nekaj ukreniti. \/\u2026\/ Zgodba se mi je zdela dobra prilo\u017enost, da ustvarim nekak\u0161no detektivko. Osredoto\u010denje na konkretno zgodbo o zlo\u010dinu mi je omogo\u010dilo, da sem lahko osvetlil zlo\u010din ve\u010dje vrste. \/\u2026\/ V tem smislu film nekoliko spominja na <strong>Kitajsko \u010detrt<\/strong>. Za\u010dne se z o\u010dali v ribniku na vrtu in preden se zave\u0161, si sredi zarote, da bi ukradli vodo iz doline Owens. \/\u2026\/ Ko sem za\u010del delati na filmu, sem bil nekoliko skepti\u010den, da je \u0161lo res za tako obse\u017eno zlo\u010dinsko zaroto. Ko smo kon\u010dali snemanje, sem bil popolnoma prepri\u010dan. \/\u2026\/ Eden izmed razlogov za naslov <strong>Molk v bo\u017eji hi\u0161i<\/strong> je bilo dejstvo, da se ni bil z nami pripravljen pogovarjati nih\u010de od sedanjih vatikanskih uradnikov in vi\u0161jih uslu\u017ebencev ameri\u0161ke Cerkve.\u00ab<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Alex Gibney (1953, New York), scenarist, re\u017eiser in producent dokumentarnih filmov, je eden vodilnih sodobnih ameri\u0161kih dokumentaristov. Njegove filme zaznamuje zanimanje za razvpite dru\u017ebene problematike ali fascinantne fenomene. Leta 2006 je bil za oskarja nominiran njegov celove\u010derni dokumentarec <strong>Enron: The Smartest Guys in the Room<\/strong>, \u017ee naslednje leto pa je oskarja za najbolj\u0161i dokumentarni film prejel <strong>Taxi to the Dark Side<\/strong> (2007), ki razgrinja prakse sistemskega mu\u010denja, kakr\u0161nega je vojska Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike izvajala v Afganistanu, Iraku in zaporu Guantanamo. V Kinodvoru smo lahko videli zgodbo o zlatih letih &#8216;iznajditelja&#8217; znamenitega gonzo novinarstva <strong>Gonzo: \u017divljenje in delo dr. Hunterja S. Thompsona <\/strong>(<strong>Gonzo: The Life and Work of Dr. Hunter S. Thompson<\/strong>, 2008) in portret washingtonskega superlobista Jacka Abramoffa <strong>Casino Jack in Zdru\u017eene dr\u017eave denarja<\/strong> (<strong>Casino Jack and the United States of Money<\/strong>, 2010). Med zadnjimi filmi tega izjemno plodovitega ustvarjalca so \u0161e dokumentarci <strong>Client 9: The Rise and Fall of Eliot Spitzer<\/strong> (2010) o vzponu in padcu kontroverznega newyor\u0161kega guvernerja, <strong>Magic Trip<\/strong> (2011) o \u010dezameri\u0161kem avtobusnem popotovanju pisatelja Kena Keseyja (<em>Let nad kukavi\u010djim gnezdom<\/em>) in njegovih psihedeli\u010dnih prijateljev Merry Pranksters, pa tudi <strong>The Last Gladiators<\/strong> (2011) o najbolj \u017eilavih in surovih igralcih hokeja na ledu. Na festivalu v Sundanceu je nedavno do\u017eivel premiero avtorjev dokumentarni film o aferi WikiLeaks <strong>We Steal Secrets: The Story of WikiLeaks <\/strong>(2013), letos naj bi na velika platna kon\u010dno pri\u0161el dokumentarec o kolesarski ikoni Lancu Armstrongu, v pripravi pa je tudi film o \u017eivljenju nigerijskega glasbenika in aktivista Fele Kutija.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bb<strong>Mea maxima culpa: molk v bo\u017eji hi\u0161i<\/strong>, ki<strong> <\/strong>pretresljivo pripoved o duhovni\u0161ki pedofiliji strne v ostro obto\u017ebo celotne vatikanske strukture mo\u010di, je iz\u010drpna in verodostojna \u0161tudija te \u0161iroko raz\u0161irjene prakse in njenega zakrivanja v katoli\u0161ki cerkvi.\u00ab<br \/>&#8211; Justin Chang, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ mo\u010dan in ganljiv film \/\u2026\/. <strong>Mea maxima culpa <\/strong>je dobro zgrajeno in grenko pri\u010devanje, polno ogor\u010denja in \u0161tevilnih dokazov, o ostudnih zlo\u010dinih in prikrivanjih znotraj katoli\u0161ke cerkve. Ali kot v filmu srhljivo pripomni katoli\u0161ki odvetnik, \u010dastiti Thomas Doyle: stvar je &#8216;mnogo huj\u0161a od zarote; gre za politiko molka&#8217;.\u00ab<br \/>&#8211; Anthony Kaufman, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTo je film, ki ima mo\u010d spremeniti \u017eivljenja; film, narejen z resni\u010dno integriteto. Odlo\u010ditev za intervjuje z gluhimi, ki v njih kon\u010dno povejo svojo zgodbo, je hkrati zelo edinstvena in polna spo\u0161tovanja. Novinarsko delo razkrije osupljivo papirno sled, ki nas na izredno zanimiv na\u010din pripelje prav do Vatikana.\u00ab<br \/>&#8211; Roger Graef, predsednik \u017eirije Londonskega filmskega festivala<\/p>\n<p>\u00bbDobro narejen in izjemno zanimiv ter najmo\u010dnej\u0161i takrat, ko se osredoto\u010da na pogum \u0161tirih gluhih mo\u017e, ki so pretrgali ti\u0161ino.\u00ab<br \/>&#8211; Meredith Slifkin, <em>Film Comment<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Mea maxima culpa<\/strong> \/\u2026\/ je najmo\u010dnej\u0161i film plodovitega dokumentarista Alexa Gibneyja po njegovem z oskarjem nagrajenim delom <strong>Taxi to the Dark Side<\/strong>.\u00ab<br \/>&#8211; Mark Jenkins, <em>NPR<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Priznani dokumentarist in oskarjev nagrajenec Alex Gibney (Gonzo: \u017divljenje in delo dr. Hunterja S. Thompsona, Casino Jack in Zdru\u017eene dr\u017eave denarja) z detektivsko vnemo raziskuje ob\u010dutljivo temo pedofilije v katoli\u0161ki cerkvi. Mea maxima culpa: molk v bo\u017eji hi\u0161i ni kritika katoli\u0161ke vere, ampak ostra obsodba institucije, ki je izoblikovala mehanizme sistemati\u010dnega prikrivanja teh zlo\u010dinov.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3331,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3330"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3331"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3330"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}