{"id":3322,"date":"2020-03-26T09:09:59","date_gmt":"2020-03-26T08:09:59","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/plesalka-v-senci\/"},"modified":"2020-03-26T09:32:11","modified_gmt":"2020-03-26T08:32:11","slug":"plesalka-v-senci","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/plesalka-v-senci\/","title":{"rendered":"Plesalka v senci"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Belfast v sedemdesetih letih. Dvanajstletna Collette po\u0161lje brata po \u0161katlico cigaret za o\u010deta, po katero bi morala oditi sama. \u017de trenutek zatem se de\u010dek znajde v navzkri\u017enem ognju in pred njenimi o\u010dmi umre. Dvajset let kasneje. Collette McVeigh je samska mati, ki se je za svojo otro\u0161ko napako spokorila tako, da je postala radikalna aktivistka Irske republikanske armade. \u017divi s sinom, materjo in dvema bratoma, ki sta prav tako pomembna \u010dlana organizacije. Ko jo aretirajo zaradi sodelovanja pri spodletelem bombnem napadu v Londonu, jo tajni agent MI5, ki se ji predstavi kot Mac, postavi pred izbiro: ali gre za petindvajset let v zapor in izgubi sina ali pa se vrne v Belfast in za\u010dne ovajati svojo dru\u017eino. V skrbi za sinovo prihodnost se Collette s te\u017ekim srcem vrne domov in postane vohunka britanske obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe \u2026<\/p>\n

Plesalka v senci<\/strong> je napet psiholo\u0161ki triler o \u017eenski, ki je zavoljo svojega sina prisiljena izdati vse, v kar verjame. Film, ume\u0161\u010den v Belfast devetdesetih let, je re\u017eiral oskarjevec James Marsh (\u010clovek na \u017eici<\/strong>).<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Scenarij je po lastnem istoimenskem romanu spisal Tom Bradby, ki je bil med letoma 1993 in 1996 dopisnik britanske televizijske mre\u017ee ITV na Severnem Irskem.<\/p>\n

Glasbo za film je prispeval Dickon Hinchliffe, ustanovitveni \u010dlan angle\u0161ke skupine Tindersticks. Hinchliffe je svojo prvo filmsko glasbo napisal za francosko re\u017eiserko Claire Denis, ki je skupino povabila k sodelovanju pri filmih N\u00e9nette in Boni <\/strong>(N\u00e9nette et Boni<\/strong>) <\/strong>in Te\u017eave vsak dan<\/strong> (Trouble Every Day<\/strong>). Njegov prvi solo projekt je bil film Petek zve\u010der<\/strong> (Vendredi soir<\/strong>, 2002), zasnoval pa je tudi glasbeno podlago za Marshev igrani celove\u010derec Red Riding: 1980<\/strong> in triler Debre Granik Na sledi o\u010detu <\/strong>(Winter’s Bone<\/strong>).<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbKar precej sem prebral o sodobni zgodovini in politiki Severne Irske. Mojo pozornost je vzbujal predvsem na\u010din, kako smo to de\u017eelo stoletja ustrahovali in zatirali. Vendar v filmu nazadnje ne vidimo ni\u010d od tega. Nisem se hotel osredoto\u010dati na podrobnosti obdobja. Posku\u0161al sem prese\u010di politi\u010dne okvire in, izhajajo\u010d iz teh nenavadnih okoli\u0161\u010din, ustvariti \u010disti triler. \/\u2026\/ V scenariju imamo sijajno univerzalno izhodi\u0161\u010de, nemogo\u010d dogovor, ki je vsiljen glavnemu liku v prvem delu filma. To se mi je zdela \u010dudovita zamisel: \u017eenska, ki izda svojo dru\u017eino, svoje ideale, svoja prepri\u010danja in svojo tradicijo, in ki je v to prisiljena zato, da bi lahko ostala mati. Tak\u0161ne vrste konflikt omogo\u010da gledalcu psiholo\u0161ko vpletenost. Rad imam presene\u010denja v zgodbi. Rad gledam filme, pri katerih ne ve\u0161, kaj se bo zgodilo. \/\u2026\/ Gre za vohunski \u017eanr, vendar za njegovo bolj realisti\u010dno in manj glamurozno razli\u010dico. \u017danrskim filmom je \u017ee v naravi, da sku\u0161ajo povzdigniti vsakdanjo resni\u010dnost, mi pa smo \u017eeleli prikazati resni\u010dne ljudi in resni\u010dne situacije. \/\u2026\/ V\u0161e\u010d mi je zamisel o napetosti, ki se pojavi v doma\u010dem okolju, kjer izdaja\u0161 tiste, ki so ti najbli\u017ee. To je grozljiva misel, vendar tudi zelo zanimiva. \/\u2026\/ Videz filma je bil zame zelo pomemben, zato sem oblikovalki kostumov predlagal, da si pogleda Marnie<\/strong>. Ne zato, da bi jo posnemala, ampak da bi sku\u0161ala ujeti njeno drznost. \/\u2026\/ Eden izmed re\u017eiserjev, katerih filme sem si ogledal, je bil Robert Bresson. Ne bi si laskal s primerjavo, a \u010deprav mu le redko pripisujemo zasluge kot velikemu re\u017eiserju trilerjev, so v njegovih filmih izredno napeti trenutki, predvsem v delih \u017depar<\/strong> in Na smrt obsojeni je pobegnil<\/strong>. \/\u2026\/ Nisem se namenil posneti Bournove<\/strong> identitete<\/strong>. \u017delel sem ustvariti napetost, ki bi delovala realisti\u010dno in bolj kot na situacijah temeljila na likih.\u00ab
– James Marsh, re\u017eiser<\/p>\n

\u00bbPisanje te knjige je bila zame prilo\u017enost, da ljudem poro\u010dam o nekaterih vidikih konflikta \/\u2026\/, ki jih ni bilo mogo\u010de umestiti med televizijske novice. \u017delel sem povedati, kaj se je v tej vojni v resnici dogajalo \/\u2026\/. Zanimal me je odnos med mo\u0161kim, predstavnikom obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe, in \u017eensko, vohunko: on dela vse, da bi jo ohranil pri \u017eivljenju, medtem ko ona izdaja vse okoli sebe, da bi za\u0161\u010ditila sina \u2013 tako na neki to\u010dki drug za drugega postaneta edina resni\u010dnost. To se mi je zdela resni\u010dno zanimiva zamisel za roman in \u2013 kasneje \u2013 za film.\u00ab
– Tom Bradby, scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Britanski re\u017eiser James Marsh<\/strong> (rojen leta 1963) je svojo kariero za\u010del kot re\u017eiser televizijske hi\u0161e BBC, za katero je v devetdesetih letih posnel ve\u010d dokumentarcev (Troubleman – The Last Years of Marvin Gaye<\/strong>, The Animator of Prague<\/strong> o Janu \u0160vankmajerju, pa tudi filma o Elvisu Presleyju in njegovi ljubezni do hrane ter o vali\u017eanskem glasbeniku Johnu Calu). Na Bene\u0161kem filmskem festivalu <\/strong>je bila leta 1999 premierno prikazana njegova doku-drama Wisconsin Death Trip<\/strong>, rekonstrukcija \u010drne kronike majhnega ameri\u0161kega mesteca v 19. stoletju. Odlo\u010dilen preboj mu je prinesel \u010clovek na \u017eici<\/strong> (Man on Wire<\/strong>), za katerega je leta 2008 prejel oskarja za najbolj\u0161i dokumentarec ter vrsto drugih nagrad in kriti\u0161kih priznanj. Film opisuje neverjetno zgodbo vrvohodca Philippa Petita, ki se je leta 1974 sprehodil med novozgrajenima stolpoma newyor\u0161kega Svetovnega trgovinskega centra in tako zagre\u0161il ‘umetni\u0161ki zlo\u010din stoletja’. Dokumentarec Project Nim <\/strong>(2011), zgodba o radikalnem eksperimentu iz sedemdesetih, v katerem so \u0161impanza vzgajali kot \u010dloveka, je prejel nominacijo za nagrado BAFTA in nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo v Sundanceu. \u010ceprav je znan predvsem kot dokumentarist, je Marsh<\/strong> poleg Plesalke v senci<\/strong> re\u017eiral \u0161e dva igrana filma: <\/strong>Kralj <\/strong>(The King<\/strong>) z Gaelom Garc\u00edo Bernalom, prikazan v <\/strong>canski sekciji Posebni pogled leta 2005, in Red Riding: 1980<\/strong>, posnet leta 2009 za Channel 4.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbTa film bo presenetil tiste, ki Marsha poznajo le po dokumentarcih \/\u2026\/, hkrati pa utrdil njegov sloves enega vodilnih britanskih auteurjev<\/em>. \/\u2026\/ Mra\u010den, po\u010dasi tle\u010d in briljanten triler o kompulzijah terorizma, film, ki se izogne ideolo\u0161kim puhlicam in se raje osredoto\u010da na preizku\u0161nje jezne in prestra\u0161ene \u017eenske. Ta zamisel je v evropski kinematografiji \u2013 zlasti v brezkompromisnih filmih odprtega konca francoskega re\u017eiserja Bruna Dumonta \u2013 ves \u010das prisotna, v Veliki Britaniji pa jo \u2013 z izjemo Lakote<\/strong> Steva McQueena \u2013 sre\u010damo le redko. Marshev film je druga\u010den: poeti\u010dno, neapologetsko umetni\u0161ko delo o izdajstvu in zvestobi, ki je \u2013 s sijajno glasbeno podlago, umerjenim tempom in intenzivno igro \u017eenskih igralk \u2013 grenak spomin na \u017ealostno in bole\u010do preteklost.\u00ab
– Damon Wise, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbMarshev brezhibno narejeni in napeti triler \/\u2026\/ od gledalca zahteva potrpe\u017eljivost in zbranost, a je ve\u010d kot vreden truda. \/\u2026\/ precizno kalibriran triler. \/\u2026\/ Film s skrbno ustvarjeno napetostjo gledalca ne izpusti iz svojega prijema.\u00ab
– David Rooney, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbS Plesalko v senci<\/strong>, ki ujame ritem trilerja in se hkrati poglablja v psihologijo vojnega obmo\u010dja, je Marsh ustvaril svoje najbolj\u0161e delo doslej.\u00ab
– Mike Goodridge, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbPlesalka v senci<\/strong> razvija temo [irskih ‘te\u017eav’] z natan\u010dnostjo in virtuoznostjo, ki iz filma naredita izjemno napet triler, pri tem pa spo\u0161tuje tako zakonitosti \u017eanra kot realnost konflikta.\u00ab
– Thomas Sotinel, Le Monde<\/em><\/p>\n

\u00bbBe\u017e kot kak star PC, a pod povr\u0161jem se pretaka \u017eivo \u0161krlatna kri. Inteligentna in \u010dustveno nabita vohunska drama.\u00ab
– Dan Jolin, Empire<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Plesalka v senci je napet psiholo\u0161ki triler o \u017eenski, ki je zavoljo svojega sina prisiljena izdati vse, v kar verjame. Film, ume\u0161\u010den v Belfast devetdesetih let, je re\u017eiral oskarjevec James Marsh (\u010clovek na \u017eici).<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3323,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3322"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3323"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3322"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}