{"id":3320,"date":"2023-02-15T15:48:56","date_gmt":"2023-02-15T14:48:56","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/dalec-za-grici\/"},"modified":"2023-02-15T16:02:05","modified_gmt":"2023-02-15T15:02:05","slug":"dalec-za-grici","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/dalec-za-grici\/","title":{"rendered":"Dale\u010d za gri\u010di"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Med odra\u0161\u010danjem v siroti\u0161nici se med Voichito in Alino splete tesno prijateljstvo. Pri devetnajstih Alina odide k rejni\u0161ki dru\u017eni in kasneje na delo v tujino, Voichita pa najde zato\u010di\u0161\u010de v odro\u010dnem pravoslavnem samostanu in postane nuna. Po nekaj letih se Alina vrne v upanju, da bosta z Voichito lahko kon\u010dno za\u017eiveli skupaj. Ko spozna, da se ta ne bo zlahka odpovedala svoji novi dru\u017eini, se za\u010dne z vsemi mo\u010dmi boriti, da bi dobila prijateljico nazaj. A Voichita je na\u0161la boga in v ljubezni ni ve\u010djega tekmeca …<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Leta 2006 je Tatiana Niculescu Bran, takrat glavna urednica BBC-jeve podru\u017enice v Bukare\u0161ti, objavila Spovedanie la Tanacu<\/em>, dokumentarni roman o dogodkih v romunskem samostanu, kjer naj bi mlada \u017eenska leta 2005 umrla zaradi posledic obreda izganjanja hudi\u010da. Tatiana Niculescu Bran je primer spremljala in leta 2007 izdala drugi dokumentarni roman, Cartea Judec\u0103torilor<\/em>; ta se je osredoto\u010dal na sojenje duhovniku, ki je izvajal eksorcizem. Istega leta je bila v newyor\u0161kem gledali\u0161\u010du La MaMa premierno uprizorjena predstava Deadly Confessions<\/em>, ki jo je po knjigi Spovedanie la Tanacu<\/em> re\u017eiral Andrei \u0218erban. Tam se je pisateljica prvi\u010d sre\u010dala s Cristianom Mungiujem.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbDale\u010d za gri\u010di<\/strong> je zame v prvi vrsti film o ljubezni in svobodni volji: predvsem o tem, kako lahko ljubezen zabri\u0161e mejo med dobrim in zlim. Ve\u010dina najve\u010djih napak tega sveta je bila storjena v imenu vere in v absolutnem prepri\u010danju, da je \u0161lo za dobro stvar.
Dale\u010d za gri\u010di<\/strong> govori tudi o dolo\u010denem na\u010dinu do\u017eivljaja religije. Vedno sem z zanimanjem opazoval, kako veliko pozornosti verniki posve\u010dajo spo\u0161tovanju verskih pravil in prepovedi ter kako malo ravnanju v skladu z bistvom in modrostmi kr\u0161\u010danstva v vsakdanjem \u017eivljenju.
Med pripravami na film sem pozorno prebral spisek grehov, ki ga je sestavila ortodoksna cerkev. Kar veliko jih je (464) in ko jih bere\u0161, si ne more\u0161 pomagati, da si ne bi zastavil vseh vrst vpra\u0161anj. A vendarle na spisku manjka greh, ki je med najpomembnej\u0161imi temami filma: greh brezbri\u017enosti. Morda pa to ni greh, \u010de ga ni na spisku. A kaj potem je? Je nevarno ali ne? Film govori tudi o razli\u010dnih na\u010dinih, na katere lahko zlo manipulira z ljudmi, in o subtilnih oblikah, na katere se ka\u017ee. Spra\u0161ujem se, \u010de ravnodu\u0161nost ni ena izmed njih.
Predvsem pa \u017eeli Dale\u010d za gri\u010di<\/strong> govoriti o \u017eivljenjskih mo\u017enostih in izbirah, ki so posledica izobrazbe ali pomanjkanja le-te, in o tem, koliko je \u017eivljenje odvisno od re\u010di, na katere sami nimamo vpliva: od kraja rojstva, star\u0161ev, \u0161ir\u0161e skupnosti. \/\u2026\/ Moj kon\u010dni scenarij ne govori o tem, kaj se je zgodilo v tistem samostanu; ne govori o duhovniku in o tistih nunah. \/\u2026\/ Ohranil sem duh knjig \u2013 s tem, da nisem \u017eelel nikogar obsojati. A to na\u010delo sem uporabil v izmi\u0161ljeni pripovedi; tej sem dodajal pomenske plasti, ki jih v resni\u010dni zgodbi nisem na\u0161el. Film \u0161e vedno govori o krivdi, a se bolj osredoto\u010da na ljubezen in mo\u017enost izbire, na stvari, ki jih ljudje po\u010dnejo v imenu svojih prepri\u010danj, na te\u017eavnost lo\u010devanja med dobrim in zlim, dobesedno razumevanje religije, ravnodu\u0161nost kot \u0161e ve\u010dji greh od nestrpnosti in svobodno voljo. \/\u2026\/ Gledalci bodo delo nedvomno primerjali z mojim prej\u0161njim \u2013 \u010desar ne bi smeli po\u010deti; morali bi samo gledati. \/\u2026\/ Upam, da bodo po ogledu povedali svoje mnenje; ni pomembno, na katero stran se postavijo, \u010de le ne ostanejo pasivni kot svet, v katerem \u017eivimo. Upam, da bodo razumeli, da film govori o okolju, v katerem \u017eivimo, in o velikanskem vplivu majhnih re\u010di, ki jih navadno ne opazimo \u2013 re\u010di, ki jih v svojih vsakodnevnih rutinah sprejemamo kot sebi in drugim ne\u0161kodljive.\u00ab
– Cristian Mungiu, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Cristian Mungiu (1968, Ia\u0219i) velja za enega pomembnej\u0161ih predstavnikov t. i. novega vala romunskih re\u017eiserjev, ki je na za\u010detku 21. stoletja Romunijo postavil na svetovni filmski zemljevid. Od prvega uspeha C\u0103t\u0103lina Mitulescuja v Cannesu leta 2004 je kinematografija te biv\u0161e diktature do\u017eivljala uspeh za uspehom (nagrada v sekciji Posebni pogled za Smrt gospoda Lazarescuja<\/strong> (Moartea domnului L\u0103z\u0103rescu<\/strong>) Cristija Puiuja, zlata kamera za Smo imeli revolucijo ali ne?<\/strong> (A fost sau n-a fost?<\/strong>) Corneliuja Porumboiuja \u2026), vrhunec njene mednarodne slave pa predstavlja prav zlata palma, ki jo je iz Cannesa leta 2007 odnesel Mungiu s svojim drugim celove\u010dercem 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva <\/strong>(4 luni, 3 s\u0103pt\u0103m\u00e2ni \u0219i 2 zile<\/strong>).<\/strong> Na omenjenem festivalu sta bila premierno prikazana tudi re\u017eiserjev prvi celove\u010derec Occident <\/strong>(2002) <\/strong>in omnibus Zgodbe iz zlate dobe <\/strong>(Amintiri din epoca de aur<\/strong>, 2009), skupinski nastop mlaj\u0161e generacije romunskih filmarjev, nastal prav na Mungiujevo pobudo. Dale\u010d za gri\u010di<\/strong> je re\u017eiserjev tretji celove\u010derec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbFilm, ustvarjen po resni\u010dni zgodbi, je skrivnosten, provokativen in naturalisti\u010den prikaz eti\u010dnih dilem, ki izvirajo iz dilem srca in telesa.\u00ab
– Valentina Plahuta Sim\u010di\u010d, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbRomunski re\u017eiser Cristian Mungiu je ustvaril izvrsten, grozljiv portret nerazumnosti in strahu, ki vladata v temnem srcu Evrope. \/\u2026\/ Ta dolgi film se odvije v nekak\u0161nem realnem \u010dasu, kot skrivnosten posvetni pasijon \/\u2026\/. Mungiu, ki je svobodno priredil resni\u010dni primer, prispeva svoj zna\u010dilni dramski jezik, svoj dar za ustvarjanje skupinskih slik, posnetih z enega samega, stati\u010dnega polo\u017eaja kamere, svojo spretnost pri slikanju intimnih in te\u017eavnih \u017eenskih razmerij in svoje natan\u010dno poznavanje hladne in nadle\u017ene pompoznosti cerkvenih uradnikov.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav nosijo opisani dogodki v sebi skoraj tragi\u010dno neizogibnost, pa film pogosto presene\u010da z majhnimi, a pomenljivimi podrobnostmi in dvoumnostmi. Povedano na kratko: film premore tako substanco kot subtilnost.\u00ab
– Geoff Andrew, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbMungiujev zadnji film izpolnjuje vse obete prej\u0161njih filmov in \u0161e ve\u010d. \/\u2026\/ Tako kot 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva<\/strong> je film v vsakem trenutku prevzemajo\u010d, briljantno odigran in vizualno osupljiv. (Snemalec Oleg Mutu skupaj z Mungiujem zdru\u017euje po ducat igralcev v neverjetne <\/strong>widescreen<\/em> kompozicije, ki v spomin prikli\u010dejo renesan\u010dne freske.)\u00ab
– Scott Foundas, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbVar\u010den, preprost in osupljivo posnet film Cristiana Mungiuja je neobi\u010dajen prikaz romunskega primera eksorcizma, ki bo nedvomno razdelil tako ob\u010dinstvo kot kritike \/\u2026\/.\u00ab
– Dan Fainaru, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ Mungiujeva surovo lepa upodobitev uni\u010dujo\u010de dogme in \u017eenskih \u017ertev na trenutke spominja na zna\u010dilnega Larsa von Trierja. \/\u2026\/ to neverjetno globoko delo potrjuje Munguija kot talent, ki ima na zalogi ve\u010d univerzalnih zgodb kot le tiste, zaznamovane z nedavno romunsko politi\u010dno preteklostjo.\u00ab
– Stephen Dalton, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm nedvomno ni oda samostanskemu \u017eivljenju. Tu ne gre za kak\u0161ne Bo\u017eje mo\u017ee<\/strong> (Mungiujev pogled za razliko od pogleda Xaviera Beauvoisa ostaja zunanji). Hkrati pa tudi ni \u2013 \u010deprav se lahko na za\u010detku tako zdi \u2013 antiteza Beauvoisovemu filmu. To je delo, ki nas pahne v ne povsem prijeten, a \u010dudno zadovoljujo\u010d teritorij moralne negotovosti. \/\u2026\/ Dale\u010d za gri\u010di<\/strong> vpra\u0161anje odgovornosti ne le odpira, temve\u010d z njim neprijetno potrka na na\u0161o vest.\u00ab
– Joumane Chahine, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbMungiu se upre sku\u0161njavi in ne kritizira religije, vsaj ni\u010d bolj, kot to velja za sekularne institucije. Film je predvsem kritika razmi\u0161ljanja, ki temelji na uboganju avtoritete, sledenju dogmam in oklepanju pravil, ter pogubnega ravnanja, ki iz tega razmi\u0161ljanja izhaja.\u00ab
– Klemen \u010cerne, Planet Siol<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce ho\u010dete videti ultimativni ljubezenski film, potem si poglejte Dale\u010d za gri\u010di<\/strong>, hladni, naturalisti\u010dni in asketski romunski epos, ki se dogaja na hladni, naturalisti\u010dni, asketski lokaciji – v samostanu. \/..\/ Dale\u010d za gri\u010di<\/strong> ni le film o velikem, stra\u0161nem hladu bo\u017eje hi\u0161e, ampak tudi film o neodgovornosti in brutalni malomarnosti teh, ki vse odlo\u010ditve prepu\u0161\u010dajo Bogu. In o\u010dku, \u010de smo \u017ee ravno pri tem.\u00ab ZELO ZA-
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbDale\u010d za gri\u010di<\/strong> je posnetek dela romunske dru\u017ebe, predstavljen skozi zgodbo in du\u0161evno stanje \u010dustveno ranljivih deklet, prikazan s surovo osebno kamero, izjemno igro in ob\u010dasnim subtilnim simbolizmom.\u00ab
– Igor Harb, Vikend<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nenavadno ljubezensko zgodbo, postavljeno v odmaknjen samostan, je navdahnil primer eksorcizma, ki je pred nekaj leti polnil stolpce romunskih \u010dasopisov. Dale\u010d za gri\u010di je po besedah avtorja film \u00bbo ljubezni in svobodni volji, o napakah, storjenih v imenu vere, in o najhuj\u0161em grehu izmed vseh: grehu brezbri\u017enosti\u00ab. Re\u017eiser, dobitnik zlate palme za 4 mesece, 3 tedne in 2 dneva, je v Cannesu tokrat slavil z nagradami za najbolj\u0161i scenarij in najbolj\u0161i igralki.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":287115,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3320"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/287115"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3320"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}