{"id":3318,"date":"2022-01-31T12:53:52","date_gmt":"2022-01-31T11:53:52","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/v-hisi\/"},"modified":"2022-01-31T13:02:05","modified_gmt":"2022-01-31T12:02:05","slug":"v-hisi","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/v-hisi\/","title":{"rendered":"V hi\u0161i"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Srednje\u0161olski u\u010ditelj franco\u0161\u010dine Germain je obupan nad nedomiselnimi nalogami svojih u\u010dencev \u2013 dokler ne prebere spisa fanta iz zadnje klopi. Navdu\u0161en nad pisateljskim darom \u0161estnajstletnega Clauda, ki svoj navdih \u010drpa iz skrivnega opazovanja so\u0161ol\u010deve hi\u0161e, sklene, da ga bo spodbujal. A meje med resni\u010dnostjo in fikcijo se kmalu za\u010dnejo podirati \u2026<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPonavadi so u\u010denci tisti, ki se u\u010dijo od svojih u\u010diteljev, tu pa u\u010denje poteka v obeh smereh. Menjavanje resni\u010dnosti in fikcije se mi je zdelo kot nala\u0161\u010d za igrivo refleksijo o domi\u0161ljiji in pripovedovanju. To so nekoliko teoreti\u010dna vpra\u0161anja, a v scenariju so zelo \u017eivo prikazana. Razmerje med Germainom in Claudom je primer partnerstva, ki je bistvenega pomena za vsak ustvarjalni proces: tisti med urednikom in pisateljem, med producentom in re\u017eiserjem, celo med bralcem in pisateljem oziroma med ob\u010dinstvom in re\u017eiserjem. V igri [El chico de la \u00faltima fila]<\/em> sem videl prilo\u017enost, kako na posreden na\u010din spregovoriti o svojem delu, filmski umetnosti, virih navdiha, o vlogi ustvarjalca in gledalca. \/\u2026\/ Scenarij je zgrajen tako, da spodbuja gledal\u010devo sodelovanje, da ga vplete v zgodbo, da vzdrami njegovo domi\u0161ljijo. V zgodbi so luknje, prehodi med fikcijo in resni\u010dnostjo so vse bolj zabrisani. \/\u2026\/ Dru\u017eino v svojih filmih pogosto uni\u010dim, tu pa dru\u017einski klan deluje kot centrifugalna sila, ki svoje \u010dlane povezuje, tujce pa odganja. Ta dru\u017eina je samozadostna, v njej ni prostora za druge, in to se mi zdi obenem lepo in po\u0161astno. \/\u2026\/ Mislim, da sem zelo podoben liku v filmu. Ne bom rekel, da imam raje fikcijo kot resni\u010dnost, a zdi se mi, da potrebujem fikcijo, potrebujem umetnost, da bi zbe\u017eal pred resni\u010dnostjo. \/\u2026\/ Umetnost nas naredi dovzetne za lepoto. Mislim, da nam pomaga pre\u017eiveti, pomaga nam razumeti \u017eivljenje.\u00ab
– Fran\u00e7ois Ozon, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

\u00bbNe morem si predstavljati, da bi zavrnil tako bogat in napet scenarij. Kon\u010dno nekaj novega, a ne abstraktnega, nekaj, kar je prijetno brati, je ambiciozno, a se ne spu\u0161\u010da v psihologijo. \/\u2026\/ Film nas zmede, a namesto da bi se nam zdel hladen in nerazumljiv, nam vzbuja prijetne ob\u010dutke. V dolo\u010denem trenutku ne vemo ve\u010d, ali smo v spisu ali v resni\u010dnosti, in prav vseeno nam je. \/\u2026\/ Na misel mi pride le ena beseda: triumf.\u00ab
– Fabrice Luchini, igralec<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Fran\u00e7ois Ozon (1967, Pariz) je diplomiral iz filmske re\u017eije na sloviti pari\u0161ki filmski \u0161oli La F\u00e9mis. Sprva je snemal kratke in dokumentarne filme, leta 1998 pa se je s celove\u010dernim prvencem Sitcom<\/strong> uvrstil na program festivala v Cannesu. Film razume kot kompleksno in zahtevno umetnost, s svojimi zgodbami pa vztrajno in pogumno kuka v skrivne koti\u010dke \u010dlove\u0161ke psihologije, ki jih na velikem platnu sicer ne vidimo pogosto. Redka kombinacija humorja, rahlo\u010dutnosti in psiholo\u0161kega vpogleda mu je kmalu prinesla mednarodno slavo ter ga uveljavila kot enega najbolj drznih in izvirnih francoskih re\u017eiserjev, ki jim niso tuje ob\u010dutljive tematike, npr. incest, umor, seksualnost, samomor in sadomazohizem, pa tudi poigravanje z razli\u010dnimi \u017eanri \u2013 psiholo\u0161ko dramo, komedijo, dru\u017einsko dramo, kriminalko, grozljivko in pravljico. V Sloveniji smo si na velikih platnih v redni distribuciji lahko ogledali njegovo tragikomedijo Hladne kaplje na vro\u010de kamne<\/strong> (Gouttes d’eau sur pierres br\u00fblantes<\/strong>, 2000), muzikal 8 \u017eensk<\/strong> (8 femmes<\/strong>, 2002), kriminalko Bazen<\/strong> (Swimming Pool<\/strong>, 2003),<\/strong> duhovit in dramati\u010den eksces magi\u010dnega realizma Ricky <\/strong>(2009)<\/strong> ter bulvarsko komedijo s Catherine Deneuve in G\u00e9rardom Depardieujem Gospodinja<\/strong> (Potiche<\/strong>, 2010). Re\u017eiserjev najnovej\u0161i film Jeune & jolie<\/strong> je bil premierno prikazan na leto\u0161njem festivalu v Cannesu.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb \/\u2026\/ izvrstno, vznemirljivo in neustavljivo privla\u010dno razkritje pisateljskega ustvarjalnega procesa in disfunkcij srednjega razreda. Filmu, ki bi lahko obveljal za Ozonovo najbolj dovr\u0161eno in nepredvidljivo delo doslej, \u017eivljenje med drugim vdahneta suh humor in zgodba, polna ugank. \/\u2026\/ Film tako kot Bazen<\/strong> obravnava pisateljski ustvarjalni proces ter odnos med resni\u010dnostjo in fikcijo, a je hkrati globlji, bolj bogat in bolj tema\u010den. In zelo zabaven.\u00ab
– Doris Toumarkine, Film Journal International<\/em><\/p>\n

\u00bbZ osmozo med starim Fran\u00e7oisom in novim Ozonom je nastal njegov najbolj\u0161i film doslej, vznemirjujo\u010da in subtilna mala mojstrovina. Film, ki o\u010dara, preseneti, navdu\u0161i.\u00ab
– Pierre Murat, T\u00e9l\u00e9rama<\/em><\/p>\n

\u00bbV hi\u0161i<\/strong> s satiro prikazuje ustvarjalni proces ter \u0161kodo, ki jo ta lahko prizadene umetniku in njegovi okolici.\u00ab
– Jared Eisenstat, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbDiaboli\u010dna komedija Fran\u00e7oisa Ozona je eden najbolj\u0161ih filmov leta \/\u2026\/. Resno razglabljanje o mo\u010di in namenih pripovedovanja zgodb ter hkrati pregre\u0161en u\u017eitek.\u00ab
– Stephen Holden, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbFran\u00e7ois Ozon je ustvaril svoj najbolj\u0161i postmoderni hitchcockovski film. \/\u2026\/ V hi\u0161i<\/strong> je o\u010darljiv primer samokritike in obenem koktejl, narejen iz enega dele\u017ea Sence dvoma<\/strong> (Shadow of a Doubt<\/strong>), enega dele\u017ea Dvori\u0161\u010dnega okna<\/strong> (Rear Window<\/strong>) in dveh dele\u017eev Jacquesa Derridaja: ne gre toliko za triler kot za njegovo igrivo dekonstrukcijo, z zgradbo, ki likom omogo\u010da, da komentirajo svojo vlogo v zgodbi. \/\u2026\/ V hi\u0161i<\/strong> je nekak\u0161na detektivka, a uganka, ki jo sku\u0161a razvozlati, je mnogo bolj zapletena od vpra\u0161anja, kaj \u017eene Clauda \u2013 ugotoviti sku\u0161a namre\u010d, zakaj nas voajerizem in razkrivanje skrivnosti tako navdu\u0161ujeta. In spotoma navdu\u0161i tudi nas.\u00ab
– Zachary Wigon, Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbV hi\u0161i<\/strong> zdru\u017euje humor, dramo, pa tudi lahkotno filozofsko \u0161tudijo o umetnosti pripovedovanja ter o odnosu med fikcijo in resni\u010dnostjo, med avtorjem in bralcem. Gre za prepri\u010dljiv in dobro narejen film, ki v enaki meri zabava kot spodbuja k razmi\u0161ljanju.\u00ab
– Boyd Van Hoeij, IndieWIRE<\/em><\/p>\n

\u00bbHitchcock, De Palma, Pasolini \u2013 Fran\u00e7ois Ozon se pri tem voajeristi\u010dnem, pohuj\u0161ljivem in zelo vznemirjujo\u010dem trilerju napaja pri najve\u010djih. Eno njegovih najbolj\u0161ih del.\u00ab
– M\u00e9lissa Blanco, Ecran Large<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017deleli boste, da se zgodba ne bi nikoli kon\u010dala.\u00ab
– Betsy Sharkey, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce karkoli, se ta film zdi kulminacija vseh re\u017eiserjevih obsesij – film, ki zdru\u017euje kriminalko, pogled v proces ustvarjanja, generacijski spopad, slo po spolnosti in medrazredni prepad z vpogledom v psihologijo. Manjka le petje protagonistov. Ne boste ga pogre\u0161ali. Pred sabo imate enega najbolj\u0161ih trilerjev leta.\u00ab
– \u00a0Peter Zupanc, TV Okno, Primorske novice<\/em><\/p>\n

\u00bbAmpak, prikazujo\u010d me\u0161anje pisateljske fikcije in \u017eivljenjske resni\u010dnosti tudi tako, da na prizori\u0161\u010du fikcije v\u010dasih nastopi poleg njenega avtorja celo njegov bralec (profesor), je to predvsem ve\u010dplastna groteska o tem, kako na \u017eivljenjsko resni\u010dnost lahko vpliva ustvarjanje umetni\u0161ke fikcije – celo usodno?\u00ab
– Uro\u0161 Smasek, Ve\u010der<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm V hi\u0161i<\/strong> Fran\u00e7oisa Ozona lahko gledamo kot zgodbo o nadarjenem in zlobnem fantu, ki dobesedno vdira v \u017eivljenja drugih, ali kot alegorijo ustvarjalnosti. Lahko ga do\u017eivimo kot film o dozorevanju enega lika ali propadu drugega. Gre tudi za voajerizem in \u017eiveti svoje \u017eivljenje skozi \u017eivljenja drugih. Tu je \u0161e razredna zavist. \/\u2026\/ Film govori o diskretnem \u0161armu bur\u017eoazije in njegova pohvala tega \u017eivljenjskega sloga je morda edina prvina filma, ki ni mi\u0161ljena ironi\u010dno.\u00ab
– Andrej Gustin\u010di\u010d, MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Francoski mojster satire Fran\u00e7ois Ozon (Gospodinja, 8 \u017eensk) je s pomo\u010djo briljantne igralske ekipe zasnoval duhovit, igriv in napet film o \u010darih in sku\u0161njavah pripovedovanja zgodb. Zanj je prejel najvi\u0161je priznanje v San Sebasti\u00e1nu in nagrado FIPRESCI v Torontu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":196599,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3318"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/196599"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3318"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}