{"id":3316,"date":"2020-01-03T13:06:36","date_gmt":"2020-01-03T12:06:36","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/na-cesti\/"},"modified":"2020-01-03T13:35:01","modified_gmt":"2020-01-03T12:35:01","slug":"na-cesti","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/na-cesti\/","title":{"rendered":"Na cesti"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\u00bb\u2026 ker so zame edini ljudje, ki me zanimajo, nori, tisti, ki so nori na \u017eivljenje, nori na pogovor, nori na vse hkrati, tisti, ki nikoli ne zehajo in ne govorijo vsakdanjih re\u010di, ampak gorijo, gorijo, gorijo kot rimske sve\u010de skozi no\u010d.\u00ab<\/em>
– Jack Kerouac, Na cesti <\/em>(prevod: Jure Potokar)<\/p>\n

New York, 1947. Mlad newyor\u0161ki pisatelj Sal Paradise kmalu po o\u010detovi smrti sre\u010da karizmati\u010dnega in svobodnja\u0161kega Deana Moriartyja, poro\u010denega z zapeljivo in svobodomiselno Marylou. Sal in Dean se v hipu spoprijateljita. Odlo\u010dena ube\u017eati sponam malome\u0161\u010danskega \u017eivljenja se skupaj z Marylou podata na pot. Neustavljivo hrepenenje po brezmejni svobodi trojico popelje na potovanje \u0161irom Amerike, ki v poznih \u0161tiridesetih utripa v ritmu jazza, poezije in drog.<\/p>\n

Delo, ki je definiralo bitni\u0161ko generacijo in obveljalo za klasiko svetovne literature, na veliko platno kon\u010dno prina\u0161a re\u017eiser Motoristovega dnevnika<\/strong>, Walter Salles.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Zamisel za ekranizacijo romana sega v \u010das njegove izvirne izdaje. Leta 1957 je Jack Kerouac Marlonu Brandu poslal pismo, v katerem mu je predlagal odkup filmskih pravic. Deana naj bi igral Brando, Sala pa Kerouac. Pravice za filmsko priredbo je navsezadnje odkupil Francis Ford Coppola leta 1979. V naslednjih letih je bilo napisanih ve\u010d scenarijev, v igri je bilo ve\u010d re\u017eiserjev (med drugim Jean-Luc Godard in Gus Van Sant), a do realizacije nikoli ni pri\u0161lo. Skoraj trideset let kasneje je Coppola za re\u017eiserja kon\u010dno izbral Walterja Sallesa, potem ko si je ogledal njegov film Motoristov dnevnik<\/strong>.<\/p>\n

Protagonisti beatni\u0161ke generacije so imeli v Kerouacovi knjigi vsak svoj alter-ego: legendarni Neal Cassady je bil \u0161armanten, a izgorel, v nenehnem lovu za svobodo, kilometrino in \u017eenskami. Kerouac je z njim prepotoval najbolj odro\u010dne koti\u010dke Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike; njune divje pustolov\u0161\u010dine opisuje roman Na cesti<\/em>, kjer Neal Cassady postane Dean Moriarty, Jack Kerouac pa Sal Paradise. Najstarej\u0161i \u010dlan dru\u0161\u010dine, William S. Burroughs, in pesnik Allen Ginsberg v knjigi nastopita pod psevdonimoma Old Bull Lee in Carlo Marx.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbKnjigo sem prebral, ko so bili v Braziliji te\u017eki \u010dasi; v letih voja\u0161kega re\u017eima. Cenzura je imela nadzor nad \u010dasopisi, zalo\u017ebami, glasbo in filmom. \/\u2026\/ Svobodnost likov, z jazzom navdahnjena pripoved, seks in droge kot sredstvo za raz\u0161irjanje na\u0161ega razumevanja sveta \u2013 vse to me je v trenutku navdu\u0161ilo. Bilo je popolno nasprotje tistemu, kar smo sami \u017eiveli. Kerouacova vizija je naredila name in na \u0161tevilne druge pripadnike moje generacije mo\u010dan vtis. \/\u2026\/ V poznih \u0161estdesetih in zgodnjih sedemdesetih sem bil najstnik. Moja generacija je hitro spoznala, da je imela ve\u010dina liberalnih gibanj, ki smo jim bili pri\u010da ali smo se jih udele\u017eevali pri svojih dvajsetih, korenine v generaciji Ginsberga, Kerouaca, Snyderja, di Prime in Barake. Ti so kulturo na novo definirali od znotraj. \/\u2026\/ S Josejem [Rivero] sva pet let delala na \u0161tevilnih razli\u010dicah. Knjigi sva sku\u0161ala ostati \u010dim bolj zvesta. V\u010dasih sva se od nje oddaljila \u2013 se ji izneverila, da bi ji ostala bolj zvesta. Priredba bi morala gledalce spodbuditi k temu, da se vrnejo h knjigi; k izvirni verziji. In da ustvarijo lastno verzijo romana Na cesti<\/em>. \/\u2026\/ Na cesti<\/em> v\u010dasih razumejo kot pripoved, omejeno na to, kar se je zgodilo. A tako kot \u0161tevilni drugi tudi sam verjamem, da izvirnost knjige ti\u010di v sobivanju do\u017eivetega in izmi\u0161ljenega. \/\u2026\/ Roman je plod edinstvene sposobnosti spajanja resni\u010dnih do\u017eivetij s prvinami neskon\u010dno ustvarjalne domi\u0161ljije. To je duh, ki smo mu sku\u0161ali ostati zvesti. \/\u2026\/ Film ceste me je pripeljal k filmu. Sprva nisem razumel, zakaj so naredili filmi, kakr\u0161na sta Poklic: reporter<\/strong> Michelangela Antonionija ali Alice v mestih<\/strong> Wima Wendersa, name tako globok vtis. S\u010dasoma sem spoznal, da je razlog v edinstveni pripovedni obliki filma ceste, ki temelji na nepredvidljivem.\u00ab
– Walter Salles, re\u017eiser<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Walter Salles (1956, Rio de Janeiro) je svoje otro\u0161tvo pre\u017eivel v Franciji in Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike, nato pa se kot najstnik vrnil v Brazilijo. V poznih osemdesetih je posnel nekaj glasbenih dokumentarcev, leta 1991 pa re\u017eiral svoj prvi igrani celove\u010derec A Grande Arte<\/strong>. Zaslovel je z Glavno postajo<\/strong> (Central do Brasil<\/strong>, 1998), ki mu je prinesla zlatega medveda v Berlinu in nominaciji za oskarja za najbolj\u0161o igralko in najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film. Leta 2002 je kot producent sodeloval pri filmu Fernanda Meirellesa Bo\u017eje mesto<\/strong> (Cidade de Deus<\/strong>), kroniki o vsakdanjem \u017eivljenju dveh prijateljev v favelah Ria de Janeira. Nato je re\u017eiral svoj tretji film ceste, Motoristov dnevnik <\/strong>(Diarios de motocicleta<\/strong>, 2004), o mladem Ernestu Guevari na cestah Ju\u017ene Amerike. Film je navdu\u0161il kritike in ob\u010dinstvo ter prejel \u0161tevilne pomembne nagrade in nominacije, med drugim nominacijo za oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film. Leta 2005 je posnel Tema\u010dno vodo<\/strong> (Dark Water<\/strong>), remake<\/em> japonske grozljivke z Johnom C. Reillyjem in Jennifer Connelly v glavnih vlogah. Od leta 2004, ko so se za\u010deli pogovori o snemanju filmske priredbe Kerouacovega romana, je v nastajanju tudi dokumentarec Searching for On the Road<\/strong>, ki naj bi ga re\u017eiser kon\u010dal letos.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbVizija ameri\u0161ke mitologije, kot jo morda lahko vidi le outsider<\/em>; film je prav tako liri\u010den in svobodnega duha kot priljubljena klasika, ki ga je navdahnila. Na cesti<\/strong> je portret generacije, ki se v iskanju pomena ne boji kr\u0161iti pravil. \/\u2026\/ Film v vsej svoji surovi in poeti\u010dni veli\u010dini ter ob jazzy<\/em> glasbeni spremljavi in elegantnih posnetkih iz roke razkriva drugo plat ameri\u0161kega konformizma.\u00ab
– Piers Handling, TIFF<\/em><\/p>\n

\u00bbKerouacov edinstveni slavospev zanosu mladostne svobode in izku\u0161enj je kon\u010dno pri\u0161el na velika platna, ob tem pa je svojega duha in vse svoje vrline ohranil nedotaknjene.\u00ab
– Kenneth Turan, The Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bbViggo Mortensen je tisti, ki z briljantno od\u0161tekanim nastopom v vlogi Old Bull Leeja \/\u2026\/ ukrade ne le prizore, v katerih se pojavi, ampak ves film.\u00ab
– Sophie Mayer, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbKar je Salles naredil in zaradi \u010desar je delo veliko bolj zanimivo kot razko\u0161en in \u017ee vnaprej zastarel kostumski film, je, da nam je dal \u010dutiti tako svobodo kot iluzijo svobode. Je to reakcionarna interpretacija knjige? Ne. \/\u2026\/ Svobodo in energijo iz Kerouacove zgodbe lahko za\u010dutimo v \u010dudovitem ritmu filma, ki sledi svobodni improvizaciji jazzovskih melodij v glasbeni podlagi. Zato nam Salles razkrije tako malo o ozadju likov: vr\u017eeni smo v zgodbo in prepustiti se moramo dogodkom. \/\u2026\/ To pomeni, da od enega do drugega prizora te\u010demo, ska\u010demo, letimo, se po\u017eenemo, pademo, se poberemo in gremo spet naprej. Ne da bi vedeli, kam. Zaradi tolik\u0161ne svobode se po\u010dutimo izgubljene in to je Sallesov najve\u010dji prispevek k romanu. \u0160ele takrat smo resni\u010dno v gibanju. To je morda tudi razlog, da Sallesu uspe spojiti film ceste z bistvom in misterijem filma: ker je film materializacija gibanja, tistega, \u010desar ne moremo ujeti in doumeti. Zato tudi ni \u010dasa, da bi razumeli Sala. Lahko ga le do\u017eivimo. Razumevanje in u\u010denje prideta kasneje. Tema\u010dnost vpelje Salles v zgodbo postopoma. Neizbe\u017een konec ne\u010desa. Sanj, otro\u0161tva, neustavljivega hrepenenja po neznanem. Ne da bi pri tem razkrili konec, naj re\u010demo, da je Salles filmu podelil neizbe\u017eno ambivalentnost.\u00ab
– Ronald Rovers, De Filmkrant<\/em><\/p>\n

\u00bbResni\u010dni Kerouacovi obo\u017eevalci bodo hoteli videti film znova in znova. V njem je toliko skritih trenutkov, da jih je preprosto nemogo\u010de dojeti ob enem samem gledanju. \/\u2026\/ Vsem strahovom, negotovostim in tesnobam v srcih mnogih navkljub film ne le deluje v vseh pogledih, temve\u010d blesti.\u00ab
– Jerry Cimino, The Beat Museum<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Delo, ki je definiralo bitni\u0161ko generacijo in obveljalo za klasiko svetovne literature, na veliko platno kon\u010dno prina\u0161a re\u017eiser Motoristovega dnevnika, Walter Salles.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3317,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3316"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3317"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3316"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}