zgodba
<\/b>Koffi se po ve\u010d letih \u017eivljenja v Belgiji z nose\u010do partnerico vrne v rodni Kongo, tam pa se mora soo\u010diti s stigmatizacijo svoje nekdanje skupnosti.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbMoje ime Baloji v svahiliju pomeni \u2018\u010darovnik\u2019 ali celo \u2018\u010darovnik, ki se lahko polasti mo\u010di vseh drugih \u010darovnikov\u2019. To je res grozno ime. Kot bi se v Belgiji nekdo imenoval \u2018Hudi\u010d\u2019 ali \u2018Demon\u2019. Zaradi imena in ker so me ljudje ozna\u010devali za \u010darovnika, so me vedno privla\u010dili okultizem in posamezniki, ki so veljali za druga\u010dne. \/…\/ Da bi k temi pristopil \u0161ir\u0161e, sem sku\u0161al prikazati razli\u010dne oblike stigmatizacije. Za \u017eensko, kot je Tshala, je oznaka \u010darovnice ve\u010dje breme kot za mo\u0161kega. Starej\u0161a \u017eenska, kot je Mujila, je \u0161e v te\u017ejem polo\u017eaju. To je bila ena najpomembnej\u0161ih stvari, ki sem jih hotel prikazati: kako je dru\u017eba ustvarjena za mo\u0161ke in kako sku\u0161a nadzorovati \u017eenska telesa. Kaj se zgodi, ko mlado dekle ne \u017eeli imeti otrok, in kako so \u017eenske, ko se postarajo, popolnoma odrinjene na rob. Veliko sem preu\u010deval feminizem. Mislim, da je to moja dol\u017enost, saj sem kot mo\u0161ki del problema \u2013 in tudi del re\u0161itve. Tako kot je rasizem problem belcev: ne moremo ga odpraviti, \u010de o njem ne za\u010dnejo govoriti belci. \/…\/ V Kongu sem izvedel, da je moje ime sprva pomenilo \u2018\u010dlovek znanosti\u2019, torej nekaj pozitivnega. \u0160ele ko se je pojavil kolonializem, je beseda \u2018baloji\u2019 dobila negativen prizvok. \/\u2026\/ Ko sem za\u010del snemati filme, sem se odlo\u010dil, da vanje vnesem nekaj magi\u010dnega realizma. To je del mene, zato mora biti tudi del mojega filmskega jezika. \/…\/ \u017delel sem ustvariti kulturni trikotnik. V filmu je seveda veliko elementov iz Srednje Afrike, vendar so v njem tudi ameri\u0161ki vplivi: kostume za parado je na primer navdihnil mardi gras \u2013 za izdelavo mask smo dejansko od\u0161li v New Orleans. Navdih smo \u010drpali tudi iz \u2018gillesov\u2019, znanih folklornih likov, ki nastopajo na karnevalu v mestu Binche v Belgiji. Zgledoval pa sem se tudi pri belgijskih nadrealisti\u010dnih slikarjih, kot je Magritte; na primer pri uvodnem in zaklju\u010dnem prizoru.\u00ab
\u2013 Baloji<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbZnamenje<\/b> pri\u010da o scenaristu\/re\u017eiserju z veliko formalne domi\u0161ljije in drznosti; umetniku, ki se ne boji ogroziti standardne pripovedne \u010ditljivosti v prid intuitivni \u010dutni sugestiji. \/\u2026\/ Film najprej zleze pod ko\u017eo, nato pa se kot ujet, nemiren duh naseli v kosti. \/…\/ Baloji ne obsoja nobenega lika v tem nesre\u010dnem kolektivu, \u010deprav ljudsko izro\u010dilo \u2013 z vso zapeljivo skrivnostnostjo, ki jo tu ponazarjajo bujne fantazijske sekvence, polne \u017eivo ro\u017enatega dima in gore\u010dih pu\u0161\u010davskih stra\u0161il \u2013 o\u010ditno obravnava kot generacijsko breme, vzbujajo\u010de tako predsodke kot ob\u010dutke pripadnosti.\u00ab
\u2013 Guy Lodge, Variety<\/i><\/p>\n
\u00bbEdinstveno filmsko do\u017eivetje; nepri\u010dakovano in izvirno \u010dutno popotovanje; film, ki je hkrati intimen in spektakularen, na trenutke zastra\u0161ujo\u010d in pogosto hipnoti\u010den.\u00ab
\u2013 Fabienne Bradfer, Le Soir<\/i> <\/p>\n
\u00bbZnamenje<\/b> je intrigantno ambivalenten obra\u010dun z re\u017eiserjevo domovino: \u017eanrsko neopredeljiva in \u010dudovito spolzka \u0161tudija kongovskih verskih sistemov ter njihovih povezav s travmami patriarhata. \/\u2026\/ Balojijev pristop h kongovski zgodovini je namerno sugestiven; njegov slog je bolj intuitiven kot analiti\u010den. \/…\/ Re\u017eiserjev dar za raziskovanje, kako lahko \u010darovni\u0161tvo skriva zakopano travmo, se skupaj z njegovim izrazitim ob\u010dutkom za kostume, osvetlitev in kadriranje zlije v vizualno osupljiv, globoko so\u010duten in nepozaben prvenec.\u00ab
\u2013 Arjun Sajip, IndieWire<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm mask in obredov, ki ga naseljujejo odsotni ljudje in duhovi, je v\u010dasih skrivnosten, a nikoli eksoti\u010den. \/\u2026\/ Vredno se je malce izgubiti v njem, da bi se potem la\u017eje na\u0161li.\u00ab
\u2013 Isabelle Danel, Bande \u00e0 part<\/i><\/p>\n
\u00bbBaro\u010den in prekipevajo\u010d.\u00ab
\u2013 V\u00e9ronique Cauhap\u00e9, Le Monde<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Fantazmagori\u010dna zgodba o \u0161tirih likih, obto\u017eenih \u010darovni\u0161tva, je celove\u010derni prvenec belgijsko-kongovskega glasbenika, multimedijskega umetnika in filmskega ustvarjalca Balojija. Film je osvojil nagrado v sekciji Posebni pogled v Cannesu in bil izbran kot belgijski kandidat za oskarja.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":337264,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/328776"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/337264"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=328776"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}