zgodba
<\/b>Augusto G\u00f3ngora, veteranski \u010dilski novinar in pomemben kronist Pinochetovih zlo\u010dinov, ter Paulina Urrutia, igralka, aktivistka in politi\u010darka, \u017ee ve\u010d kot dvajset let \u017eivita v tesnem in ljube\u010dem razmerju. Augustu so pred osmimi leti diagnosticirali Alzheimerjevo bolezen in od tedaj se par skupaj spopada z neizprosnim in vse hitrej\u0161im upadanjem njegovih telesnih in du\u0161evnih mo\u010di.<\/p>\n
Zgodba o Paulinini globoki in brezkompromisni predanosti ter Augustovem srditem boju, da bi ohranil svojo identiteto, je srce parajo\u010d in hkrati navdihujo\u010d spomenik neuni\u010dljivi mo\u010di ljubezni. Film Maite Alberdi (Krt<\/b>) je nominiran za oskarja v kategoriji najbolj\u0161i dokumentarec.<\/p>\n
iz prve roke kritike \u00bb\u010cudovita meditacija Maite Alberdi cilja na gledal\u010devo anatomijo: dotakne se srca, spodbudi um in prodre do kosti. \u010ce se je re\u017eiserkin prej\u0161nji film, za oskarja nominirani Krt<\/b> \/\u2026\/, za\u010del kot komi\u010dni dokumentarec in kon\u010dal kot \u0161tudija osamljenosti, pa je Neskon\u010dni spomin<\/b> \/\u2026\/ zgodba iz rubrike \u2018bolezen tedna\u2019, ki v resnici govori o nepremagljivosti velike ljubezni, \u0161e posebej v trenutkih najve\u010dje ranljivosti. \/…\/ Film deluje najbolj pristno in ve\u010dplastno, ko prikazuje, kako sta videti neomajna ljubezen in skrb za drugega, kadar obstaja le sedanji \u010das: imeti nekoga tako zelo rad, da ohranja\u0161 njegove spomine, in biti tako zelo ljubljen, da je to zadnja lepa misel, ki jo bo\u0161 morda kadarkoli potreboval.\u00ab \u00bbRezultat je eden najbolj osebnih prikazov Alzheimerjeve bolezni, kar jih je kdaj zabele\u017eila filmska kamera, pa tudi presunljiva zakonska zgodba in metafora o narodu.\u00ab \u00bbGrozljiva, neodpustljiva ironija vsega skupaj pa je, kako ganljivo je Augusto po Pinochetovem padcu pisal o nujnosti kolektivnega spominjanja zgodovine. V\u010dasih je Bog preprosto malo preve\u010d cini\u010den, ko pusti trpeti svoje kreature; toda re\u017eiserkin humani, globoko empati\u010dni film nam ponuja vsaj nekaj tola\u017ebe.\u00ab \u00bbPaulina nenehno uri njegov \u00bbneskon\u010dni\u00ab spomin, ki pe\u0161a in uhaja (Kam sva \u0161la na prvi zmenek? Kdo si ti? Kaj po\u010dneva tu? Kaj je z mano? Zakaj jo\u010dem?), vse, kar po\u010dneta, vsak dialog, vsak nasmeh, vsako jutranje zbujanje, vsako vodenje po domu, vsak ples, vsako bo\u017eanje, vsaka tola\u017eba, vsak lapsus, vsaka ironija, vsako glasno branje knjige, vsako poslavljanje od knjig, vsako posvetilo, vsaka vaja za nastop, vsak boj s prepoznavanjem, vsako prebijanje skozi labirinte preteklosti, vsako klicanje spomina, je znak velike povezanosti, ne\u017enosti, vdanosti, zaljubljenosti in sre\u010de, toda obenem je obema povsem jasno, da jima ne bo uspelo. A po drugi strani – komu pa uspe? ZELO ZA\u00ab \u00bbMaite Alberti dokumentarni film tako zgradi na dveh ravneh, saj prepleta osebno s politi\u010dnim, toda ob koncu filma je jasno, da tako za Augusta in Paulino eno in drugo nikoli ni bilo zares lo\u010deno. Intimen pogled na izgubljanje spomina in hkraten premislek o pomembnosti kolektivnega spominjanja preteklosti imata namre\u010d skupno sredi\u0161\u010dno to\u010dko: \u010dustva. \/\u2026\/ Zdi se, da so prav ob\u010dutenja tista, ki so skorajda neizbrisljivo zapisana v telo in se najbolj upirajo pozabi, in dejstvo, da filmu Maite Alberti uspe prek pozornega opazovanja naslikati tisto, kar se izmika racionalnemu, a je morda ravno zato najtrdnej\u0161e, je brez dvoma njegova najve\u010dja odlika.\u00ab Srce parajo\u010d in hkrati navdihujo\u010d spomenik neuni\u010dljivi mo\u010di ljubezni. Film Maite Alberdi (Krt) je nominiran za oskarja v kategoriji najbolj\u0161i dokumentarec.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":326915,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/326914"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/326915"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=326914"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/b>\u00bbZanima me normalizacija telesnih sprememb in starosti, iskanje lepote v krhkosti ter raziskovanje kon\u010dnosti in smrti. To je minevanje \u010dasa. Nih\u010de nas ni nau\u010dil, kako se starati in umreti, jaz pa \u017eelim ta proces opazovati, ga sprejeti kot nekaj normalnega. Morda bo moj film komu, ki se spopada s strahovi v zvezi s smrtjo in starostjo, prinesel tola\u017ebo. Neskon\u010dni spomin<\/b> pa je predvsem ljubezenska zgodba; govori o tem, kako ljubiti v trenutkih ranljivosti, kako \u017eiveti z nekom, ko spomin ni ve\u010d popoln. Pri snemanju sem zelo u\u017eivala, saj zgodbe nisem do\u017eivljala z vidika izgube ljubljene osebe ali izgube spomina. Namesto tega sem z navdu\u0161enjem in hkrati zavistjo ob\u010dudovala njun odnos: nekaj, \u010desar sama nisem do\u017eivela ali videla v svoji okolici. Pri njuni ljubezni ni pomembno, kaj sta bila neko\u010d, temve\u010d kaj sta danes, dejstvo, da imata drug drugega. \/\u2026\/ Oba sta znani javni osebnosti v \u010cilu. \/\u2026\/ Augusto je bil zelo pomemben novinar. Deloval je v dveh razli\u010dnih obdobjih \u010dilske zgodovine. V \u010dasu diktature je imel klju\u010dno vlogo kot sodelavec tajne informativne oddaje Telean\u00e1lisis; ta je poro\u010dala o dogajanju v dr\u017eavi, ko so glavni mediji mol\u010dali. Skupaj z novinarskimi kolegi je \u0161el na ulice, snemal dogajanje in se pogovarjal z ljudmi, posnetke pa so nato skrivaj po\u0161iljali po vsej dr\u017eavi. Danes je to najpomembnej\u0161e arhivsko gradivo iz obdobja \u010dilske diktature. Augusto je zaslu\u017een za nastanek podob, ki predstavljajo vizualni spomin dr\u017eave. Zelo je pomemben za na\u0161o zgodovino. Ko se je vrnila demokracija, je sodeloval pri vseh kulturnih oddajah najve\u010dje javne televizije \u2013 kot voditelj, producent in scenarist. Ustvarjal je dve kroniki: o zgodovini na\u0161e dr\u017eave in o lokalni umetni\u0161ki dejavnosti. \/\u2026\/ Paulina je znana gledali\u0161ka, filmska in televizijska igralka. Slavna in priznana je tudi na politi\u010dnem podro\u010dju. Bila je prva \u010dilska ministrica za kulturo. Mojo pozornost je pritegnila njena vse\u017eivljenjska strast do kulture in umetnosti. Zares navdihujo\u010de je, kako se je posvetila skrbi za svojega partnerja. \/…\/ Letos mineva petdeset let od Pinochetovega dr\u017eavnega udara. Zgodovina nikoli ne pozabi zgodovinskih dejstev. \u017divimo v dru\u017ebah, ki tovrstnim spominskim slovesnostim namenjajo veliko pozornosti; spominjamo se, da ne bi ponavljali zgodovine. Film govori o tem, kaj se zgodi z osebno resnico v primerjavi z zgodovinsko resnico. Augusto ima Alzheimerjevo bolezen, toda v zgodovini njegove dr\u017eave so dolo\u010deni dogodki, dolo\u010deni bole\u010di dogodki, ki jih ne bo nikoli pozabil, njegovo telo jih ne bo pozabilo; bole\u010dina ostaja \u2013 in z njo je pogosto te\u017eko \u017eiveti. \/\u2026\/ Kot je rekel Nietzsche: \u2018Da bi nekaj ostalo v spominu, se mora v\u017egati vanj: v spominu ostane le tisto, kar nikoli ne neha boleti.\u2019 <\/em>\/…\/ Pojem spomina je \u0161irok. Moj film prikazuje, kaj ostane, ko vse drugo utone v pozabo. Govori o identiteti nekoga, ki se nikoli ne izgubi, ki ima do konca svoj zna\u010dilni ton, ki nikoli ne pozabi dolo\u010denih bole\u010dih zgodovinskih dogodkov \u2013 in ki ljubi tudi takrat, ko se zdi, da se ne spominja. Telo se spominja; to je film o tistem, kar ostane …\u00ab
\u2013 Maite Alberdi<\/p>\n
<\/b>\u00bbRe\u017eiserka Maite Alberdi nam z izjemnim dokumentarcem Neskon\u010dni spomin<\/b> prina\u0161a enega najbolj iskrenih prikazov \u017eivljenja, ljubezni in spomina, kar smo jih v zadnjih letih videli na velikem platnu. \/\u2026\/ Mo\u010d Neskon\u010dnega spomina<\/b> je v tem, da dvorano zapustimo z vsepre\u017eemajo\u010dim ob\u010dutkom, kako l\u00e9po \u2013 pa naj bo \u0161e tako kratko \u2013 je \u017eivljenje, kadar ga delimo z drugimi.\u00ab
\u2013 Adam Mullins-Khatib, Chicago Reader<\/i><\/p>\n
\u2013 Robert Abele, Los Angeles Times<\/i><\/p>\n
\u2013 Erick Kohn, IndieWire\u00a0<\/i><\/p>\n
\u2013 Leslie Felperin, The Guardian<\/i><\/p>\n
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n
\u2013 Petra Meterc,\u00a0RA Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"