zgodba
<\/b>Ona je Avstrijka, on \u0160vicar; ona je pesnica, on dramatik; ona brezkompromisna, toda ranljiva; on drzen, a nekoliko konservativen. Ko se Ingeborg Bachmann in Max Frisch poleti leta 1958 prvi\u010d sre\u010data v Parizu, sta oba \u017ee mednarodni zvezdi literarnega sveta. Naslednja \u0161tiri leta pre\u017eivita v strastnem, a odprtem razmerju med njegovim rojstnim Z\u00fcrichom in njenim ljubljenim Rimom. Toda harmonijo vse bolj na\u010denjajo poklicna in osebna trenja \u2026<\/p>\n
portret avtorice iz prve roke \u00bbIngeborg Bachmann je po mojem mnenju ena najve\u010djih pesnic vseh \u010dasov. Njeno delo sem seveda poznala \u017ee prej, o njenem zasebnem \u017eivljenju pa poleg korespondence s Paulom Celanom nisem vedela ni\u010desar. Grozljivo je bilo izvedeti, koliko je pretrpela, da bi na\u0161la svobodo, in kako je bila poteptana njena vera v ljubezen. \/…\/ Z Margarethe sva dve \u017eenski, ki se naju dotaknejo iste stvari, in \u010deprav pripadava razli\u010dnima generacijama, sva se med delom odli\u010dno ujeli. Bilo je zelo razburljivo in izpolnjujo\u010de. Zanimivo je bilo ugotavljati, kako dolo\u010dene teme ostajajo aktualne, zlasti tiste, povezane z vpra\u0161anjem \u017eenskega osvobajanja. In z navdu\u0161enjem sem opazovala, kako znamo \u017eenske stopiti skupaj; vse prepogosto namre\u010d pozabljamo, da nismo same. To je bilo zame pravo darilo. Vse pri tem projektu je bilo darilo!\u00ab kritike \u00bbMargarethe von Trotta se vra\u010da k dramatur\u0161kemu receptu filma\u00a0Hannah Arendt<\/b>: biografske prvine zakonskega razmerja zdru\u017euje z diskretno didakti\u010dnim posredovanjem jezikovne kulture. Iz avtobiografskih besedil Ingeborg Bachmann je razvila \u017eivahen, domiselno diskurziven scenarij. \/…\/ 81-letna veteranka novega nem\u0161kega filma ima kot malo filmskih ustvarjalcev smisel za to, da na platnu nameni prostor besedi. \/…\/ \u010ce komorni film pogosto napa\u010dno ozna\u010dujejo kot gledali\u0161ki ali nefilmi\u010den, je to tudi posledica dejstva, da ga le redki obvladajo tako dobro kot Margarethe von Trotta.\u00ab \u00bbMargarethe von Trotta , ena vodilnih nem\u0161kih filmskih re\u017eiserk, \u017ee vse od samostojnega celove\u010dernega prvenca leta 1978 daje glas \u017eenskam, ki v svojem \u010dasu niso bile zares sli\u0161ane ter z njim nagovarja nas danes in tiste, ki za nami prihajajo. In tudi film Ingeborg Bachmann: potovanje v pu\u0161\u010davo<\/b>, ki ga poleg domiselnega scenarija odlikuje igra obeh protagonistov, enigmati\u010dne po svobodi hrepene\u010de Vicky Krieps in nezavedno v pre\u017eivele vzorce ukalupljenega Ronalda Zehrfelda, ob \u017ee tako zanimivi \u017eivljenjski zgodbi subtilno, a zelo odlo\u010dno odpira prostor besedam \u017eenske, pesnice, pred svojim \u010dasom. Izpla\u010da se mu prisluhniti.\u00ab Film o burnem razmerju med Ingeborg Bachmann, eno najve\u010djih nem\u0161ko pi\u0161o\u010dih pesnic 20. stoletja, in slavnim dramatikom Maxom Frischem; zgodba o \u017eenski in njeni neustavljivi \u017eelji po svobodi \u2013 tako v karieri kot v ljubezni.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":326232,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/326231"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/326232"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=326231"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/b>Margarethe von Trotta (1942, Berlin) velja za eno klju\u010dnih predstavnic t. i. novega nem\u0161kega filma in eno vodilnih feministi\u010dnih re\u017eiserk. V zgodnjih \u0161estdesetih letih se je iz Pariza, kjer je odkrila francoski novi val in Ingmarja Bergmana, vrnila v Nem\u010dijo ter se uveljavila kot igralka v filmih Rainerja Wernerja Fassbinderja in Herberta Achternbuscha. S tedanjim mo\u017eem Volkerjem Schl\u00f6ndorffom je sodelovala pri pisanju scenarijev za njegove filme ter skupaj z njim re\u017eirala priredbo romana Heinricha B\u00f6lla\u00a0Izgubljena \u010dast Katarine Blum<\/strong>\u00a0(Die verlorene Ehre der Katharina Blum, 1975). Leta 1978 je posnela prvi samostojni celove\u010derec Drugo prebujenje Christe Klages<\/strong>\u00a0(Das Zweite Erwachen der Christa Klages), ki so mu med drugimi sledili: Svin\u010deni \u010dasi<\/strong>\u00a0(Die Bleierne Zeit, 1981; zlati lev v Benetkah), Rosa Luxemburg<\/strong>\u00a0(1986; deljena nagrada za najbolj\u0161o igralko v Cannesu), \u017denske z Rosenstrasse\u00a0<\/strong>(Rosenstrasse, 2003; nagrada za najbolj\u0161o igralko v Benetkah) in Vision \u2013 Aus dem Leben der Hildegard von Bingen\u00a0<\/strong>(2009). V Kinodvoru smo si lahko ogledali njen film Hannah Arendt<\/b>\u00a0(2012), v katerem je naslovno filozofinjo in politi\u010dno teoreti\u010darko odigrala Barbara Sukowa. Leta 2022 je Margarethe von Trotta prejela \u010dastno nagrado Evropske filmske akademije za \u017eivljenjsko delo.<\/p>\n
<\/b>\u00bbIngeborg Bachmann je \u017ee dolgo ena mojih najljub\u0161ih avtoric. V mladosti sem tudi sama pisala pesmi, vendar jih nisem nikomur pokazala in sem pisanje kmalu opustila. Pozneje sem se v svojih filmih pogosto sklicevala nanjo, veliko preden sem zaslutila, da bom njeno \u017eivljenje in delo kdaj obravnavala na tako neposreden na\u010din. \/\u2026\/ Tako vsestransko, zapleteno, celo skrivnostno \u017eensko in umetnico je seveda zelo te\u017eko ujeti v film. Zato sem se omejila na \u0161est let njenega \u017eivljenja. \u0160tiri leta, ki jih je pre\u017eivela z Maxom Frischem, in dve leti po tem \u2013 ko je trpela zaradi lo\u010ditve in se je lahko za kratek \u010das \u2018pozdravila\u2019 le s potovanjem v pu\u0161\u010davo z mlaj\u0161im mo\u0161kim. Njeno razmerje z Maxom Frischem je bilo po mojem mnenju poskus, da bi \u017eivela hkrati vezano in svobodno. Bila je samozavestna \u017eenska, ki se je zelo dobro zavedala svoje vrednosti, vedela pa je tudi, da se je bilo \u017eenskam v petdesetih in \u0161estdesetih letih te\u017eko uveljavljati ali sploh dose\u010di, da bi jih opazili. Ingeborg Bachmann so priznavali in spo\u0161tovali mnogi, vklju\u010dno s pisateljskimi kolegi, in na za\u010detku je verjela, da je Max Frisch dovolj mo\u010dan, da jo bo sprejel skupaj z njenimi \u2018temnimi trenutki\u2019. Dva pisatelja: ali lahko sodelujeta in si pomagata \u2013 ali pa se kljub dobrim namenom ne moreta izogniti tekmovalnosti? Sku\u0161ala sem povezati dve pripovedni niti: \u017eivljenje, vezano na mo\u0161kega, ter svobodno, neodvisno \u017eivljenje. Dve razli\u010dni \u017eivljenjski poti, ki se prepletata.\u00ab
\u2013 Margarethe von\u00a0Trotta<\/p>\n
\u2013 Vicky Krieps<\/p>\n
<\/b>\u00bbIme Ingeborg Bachmann morda ni znano mnogim zunaj nem\u0161ko govore\u010dega sveta, toda veteranska re\u017eiserka Margarethe von Trotta prika\u017ee pesni\u010dine \/\u2026\/ \u017eivljenjske, ljubezenske in umetni\u0161ke preizku\u0161nje na tako prepri\u010dljivo intimen na\u010din, da je vseeno, ali smo \u017ee sli\u0161ali zanjo ali ne. Pomembno je le, da jo takoj prepoznamo kot \u017eensko izjemnih talentov, briljantno \u017eensko, ki pod vplivom gospodovalnega mo\u0161kega o\u010ditno sodeluje pri lastnem uni\u010denju. Z drugimi besedami: ena najstarej\u0161ih zgodb na svetu, ki jo obudita k \u017eivljenju energi\u010dni nastop Vicky Krieps in ekstravagantna, operati\u010dna in ravno tako energi\u010dna re\u017eija Margarethe von Trotta. \/\u2026\/ Re\u017eiserki pri osemdesetih ne manjka drznosti.\u00ab
\u2013 Stephanie Bunbury, Deadline<\/i><\/p>\n
<\/b>\u2013 Daniel Kothenschulte, Frankfurter Rundschau<\/i><\/p>\n
\u2013 Gaja P\u00f6schl, RA Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"