zgodba
<\/b>Na prelomu v 20. stoletje se v razko\u0161nem pode\u017eelskem dvorcu zberejo posestnik, politik, mlada grofica, ruski general in njegova \u017eena. \u010cas jim mineva ob bogatih jedeh, dru\u017eabnih igrah ter dolgih razpravah o smrti in antikristu, napredku in morali …<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbSpra\u0161eval sem se, ali bi lahko ustvarili avdiovizualno delo na podlagi filozofskega spisa iz 19. stoletja. Imel sem ob\u010dutek, da bi bilo mogo\u010de, vendar je bilo zelo te\u017eko najti denar. \/…\/ Besedilo sem odkril kmalu po padcu komunizma. Mislim, da je bila knjiga v romun\u0161\u010dino prvi\u010d prevedena leta 1992 ali 1993. Ko sem jo za\u010del brati, sploh nisem vedel za Solovjova, a me je zelo pritegnila. Pravzaprav sem v devetdesetih letih odkril kar nekaj besedil, saj so bile med mojim odra\u0161\u010danjem v komunisti\u010dni dr\u017eavi \u0161tevilne knjige prepovedane. \/…\/ [Trije pogovori<\/i>] so bili zame veliko razodetje \u2013 zdeli so se mi prero\u0161ki, in to na razli\u010dne na\u010dine. Na koncu pa tudi precej \u017ealostni, saj poka\u017eejo, da se nismo premaknili niti za milimeter. Ob\u010dutek imam, kot da smo \u0161e vedno tam: 20. stoletje, dve veliki vojni, veliko mrtvih, gulagi, koncentracijska tabori\u0161\u010da, Kambod\u017ea, Kitajska \u2013 ni\u010desar se nismo nau\u010dili. Bojim se, da samo \u0161e \u010dakamo na naslednjo epizodo mno\u017ei\u010dnih pobojev. Toda pravzaprav me je najbolj zanimal odnos Solovjova do ideje dobrega in zla, pa tudi da kot avtor zagovarja Jezusovo stali\u0161\u010de, kar je danes precej eksoti\u010dno \u2013 ljudje o tem ne govorijo, ker jih ne zanima ali pa se jim ne zdi \u2018kul\u2019. \/…\/ Vem \u2013 film je dolg. Gre za resno delo, zgrajeno okoli dialogov in razprav. Da bi mu pri\u0161li do dna, si ga morate ogledati trikrat \u2013 ne zato, da bi ga razumeli kot film, ampak da bi razvozlali vse mehanizme razmi\u0161ljanja in argumentov. \/…\/ V\u0161e\u010d so mi verzi Williama Blaka: \u2018Ve\u010dni \u010das imeti v hip ujet in neskon\u010dnost obdr\u017eati v dlani.\u2019* <\/i>Ti vrstici sta z mano, odkar sem prvi\u010d prebral pesem; v tistem \u010dasu sem se ukvarjal s slikarstvom in nisem sanjal o tem, da bi postal re\u017eiser. Zdelo se mi je, da gre za zelo mo\u010dno misel: narediti posnetek ali fotografijo na primer tegale fragmenta [s prstom zari\u0161e okvir na steno] in vanj zajeti vso stavbo. To je zelo te\u017eko dose\u010di \u2013 toda ko ti uspe, za\u010dne\u0161 razumeti celoto. Gre za nekak\u0161no fraktalno filozofijo, pri kateri sta del in celota eno. \u010ce se ti to posre\u010di, si v nebesih.\u00ab
\u2013 Cristi Puiu<\/p>\n
* <\/i>William Blake, Slutnje nedol\u017enosti<\/i>, prevedel Miha Avanzo<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbMalmkrog<\/b> je teolo\u0161ko-filozofska razprava v obliki zahtevnega, a prelepega filma. \/\u2026\/ To je ena najbolj nenavadnih priredb v zgodovini kinematografije. \/\u2026\/ Ali gre za \u2018akademsko\u2019 delo? Ker je ve\u010dino tega, kar dose\u017ee, mogo\u010de ceniti le z izvodom besedila Vladimirja Solovjova pri roki, je odgovor na vpra\u0161anje br\u017ekone pritrdilen. Toda ali je to problem? Puiu je predan zagovornik intelektualnega filma; samozavestno je izjavil, da si je treba njegovo delo ogledati trikrat, da bi ga zares razumeli. Naj bo to \u0161e tako res, pa film prina\u0161a tudi nepri\u010dakovano, \u010deprav nekoliko trpko \u010dustveno popla\u010dilo: s svojim priklicem vljudno klepetavih, a nemirnih duhov izgubljene zgodovine spominja na Houstonovo priredbo Jamesa Joycea Mrtvi<\/b> (1987). In to ni majhen kompliment.\u00ab
\u2013 Adrian Martin, Sight and Sound<\/i><\/p>\n
\u00bbRe\u017eiser dogajanje uprizarja kot nekak\u0161en skrbno koreografiran komorni ples med nastopajo\u010dimi in navdu\u0161ujo\u010de gibljivo kamero Tudorja Panduruja. \/…\/ Puiu je nekje med satiri\u010dno vizijo vi\u0161jega razreda Luisa Bu\u00f1uela in radikalno modernisti\u010dno predelavo zgodovinske knji\u017eevnosti Manoela de Oliveire ustvaril enega najbolj formalno drznih in intelektualno provokativnih filmov zadnjega \u010dasa.\u00ab
\u2013 Jordan Cronk, Film Comment<\/i><\/p>\n
\u00bbTo je film izjemne in skoraj zastra\u0161ujo\u010de resnosti, kar je po svoje ob\u010dudovanja vredno in osve\u017eujo\u010de, \u010deprav precej brezkompromisno zavra\u010da vse, kar bi lahko spominjalo na nekaj tako vulgarnega, kot je zabava \/…\/.\u00a0Malmkrog<\/b> je dolga, zahtevna izku\u0161nja \u2013 pravi festivalski dogodek. Toda ta bizarni sanjski izbruh \u017eivi v na\u0161ih mislih \u0161e dolgo po tistem, ko zapustimo dvorano.\u00ab
\u2013 Peter Bradshaw, The Guardian<\/i><\/p>\n
\u00bbMalmkrog<\/b> je brezkompromisna, povsem izvirna priredba, ki od gledalca v svojih dvesto minutah trajanja zahteva herkulsko pozornost. Toda njegova formalna eleganca je \u017ee sama po sebi dovolj velika nagrada: le malo sodobnih re\u017eiserjev bi si upalo posneti tako surov, nasilen in diskurziven film; ali pa se teme lotiti s tako dosledno oblikovno ohlapnostjo.\u00ab
\u2013 Christopher Small, Filmmaker Magazine<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Cristi Puiu (Sieranevada, Smrt gospoda\u00a0Lazarescuja) je film posnel po besedilu ruskega mistika in filozofa Vladimirja Sergejevi\u010da Solovjova Trije pogovori o vojni, napredku in koncu svetovne zgodovine. Nagrada za najbolj\u0161o re\u017eijo v sekciji Sre\u010danja na Berlinalu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":325973,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/325972"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/325973"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=325972"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}