Film Mo\u017eje na soncu<\/b> je posnet po noveli palestinskega pisatelja in borca za svobodo Ghassana Kanafanija, \u010digar delo, posve\u010deno kulturi in politiki ter boju palestinskega ljudstva, je mo\u010dno zakoreninjeno v palestinsko in arabsko zavest (govorec Ljudske fronte za osvoboditev Palestine je komaj 36-leten umrl kot \u017ertev atentata izraelske obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe). Gre za prvi igrani film iz arabskega sveta, ki prikazuje palestinske prebe\u017enike kot protagoniste lastne zgodbe. Na neki na\u010din panarabski film \u2013 govori o prebe\u017enikih iz Palestine na poti iz Iraka v Kuvajt (in posredno o vlogi drugih arabskih narodov v palestinskem vpra\u0161anju); posnel ga je egip\u010danski re\u017eiser v sirijski produkciji \u2013 ni le silovit glas, podarjen zatiranim, temve\u010d tudi celovit portret realnosti, ki razkriva politi\u010dne, dru\u017ebene in finan\u010dne izzive, s katerimi se soo\u010dajo.<\/p>\n
Tewfik Saleh velja za re\u017eiserja z relativno majhnim filmskim opusom, a velikansko zapu\u0161\u010dino. Med znamenitimi egip\u010danskimi filmarji, najve\u010dkrat predanimi socialnemu realizmu (s katerimi sicer deli posve\u010denost vpra\u0161anjem malega \u010dloveka) izstopa kot modernist, a tudi kot edini, ki ga v egip\u010danski kinematografiji lahko imamo za resni\u010dnega ustvarjalca t. i. svetovnega filma, saj se v vseh svojih delih posve\u010da politi\u010dnim in dru\u017ebenim krivicam ter razrednemu boju \u2013 ustvarjanje filmov je zanj politi\u010dno dejanje.<\/p>\n
Saleh v filmu\u00a0Mo\u017eje na soncu<\/b> pripoved nenavadno, a u\u010dinkovito preprede s \u010dasovnimi skoki, flashbacki, mestoma sanjarijami (blodnjami?), in vplete tudi arhivsko gradivo, pri \u010demer se izka\u017ee za mojstra monta\u017ee (s filmsko poezijo nabitega) realizma in eksperimenta. Saleh zgodbo, ki se dogaja kak\u0161no desetletje po nakbi leta 1948, ve\u0161\u010de prenese v kontekst \u010dasa produkcije tako, da alegori\u010dna razse\u017enost filma odra\u017ea sodobne okoli\u0161\u010dine. Sam je o nastajanju filma dejal: \u00bbMoje namere ter interpretacija knjige in njenih protagonistov so se spremenile v lu\u010di tragi\u010dnih dogodkov v regiji junija 1967 in septembra 1970. V zadnji verziji scenarija sem hotel poudariti element bega, danes zna\u010dilnega za Bli\u017enji vzhod. Trije protagonisti treh generacij, ki predstavljajo tri stopnje istega kolektivnega problema, se odlo\u010dijo ube\u017eati \u017eivljenjskim razmeram, da bi poiskali, kar vsak izmed njih vidi kot osebno re\u0161itev. A konec je zelo druga\u010den od njihovih pri\u010dakovanj: kolektivna tragedija ne dopu\u0161\u010da osebne re\u0161itve. In to lekcijo nas zgodovina u\u010di vsak dan.\u00ab<\/i> (Tahar Cheriaa, Tewfik Saleh, Dossiers du cin\u00e9ma: Cin\u00e9astes,<\/i> Pariz 1971)<\/p>\n
Danes (s spet posodobljenega gledi\u0161\u010da) zaklju\u010dni prizor, ki v spomin prikli\u010de epigraf filma, odzvanja \u0161e zlasti bridko:\u00a0\u00bbO\u010de mi je neko\u010d rekel: \u010dlovek brez domovine ne bo imel groba v zemlji. In prepovedal mi je oditi.\u00ab<\/i> Kdo bo oble\u017eal na smeti\u0161\u010du zgodovine in koga bo po\u017erla zemlja?
\u2013 Varja Mo\u010dnik, Mednarodni filmski festival Kino Otok \u2013 Isola Cinema<\/p>\n
Film sta leta 2023 restavrirala\u00a0<\/i>World Cinema Project\/The Film Foundation in Cineteca di Bologna v sodelovanju z National Film Organization in dru\u017eino Tewika Saleha. Posebna zahvala: Mohamed Challouf in Nadi Nekol Nas. Finan\u010dna sredstva je zagotovila Hobson\/Lucas\u00a0Family Foundation.\u00a0Za 4K restavracijo filma, leta 2023 zaklju\u010deno v laboratoriju L\u2019Immagine\u00a0Ritrovata, so uporabili duplikat negativa, ki ga hranijo v Bolgarskem dr\u017eavnem filmskem arhivu.<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Bole\u010de aktualni film pripoveduje o treh Palestincih treh generacij, ki ho\u010dejo prebegniti v Kuvajt, vsak zaradi druga\u010dnih osebnih okoli\u0161\u010din, vsi zaradi nevzdr\u017enosti bivanja na doma\u010dih tleh in \u017eelje po bolj\u0161em \u017eivljenju (zgolj osnovni ravni \u010dloveka vrednega obstoja). Realizem, poeti\u010dno postre\u017een v svojstvenih filmi\u010dnih stihih in kiticah, izjemno neposredno predstavi telesno, \u010dustveno in duhovno izku\u0161njo protagonistov, hkrati pa preraste v alegorijo mnogoplastne stiske palestinske eksistence.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":325938,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/325937"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/325938"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=325937"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}