{"id":325546,"date":"2025-04-09T08:14:59","date_gmt":"2025-04-09T06:14:59","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/ne-misli-da-bo-kdaj-mimo\/"},"modified":"2025-04-09T08:17:21","modified_gmt":"2025-04-09T06:17:21","slug":"ne-misli-da-bo-kdaj-mimo","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ne-misli-da-bo-kdaj-mimo\/","title":{"rendered":"Ne misli, da bo kdaj mimo"},"content":{"rendered":"<p><b>kritike<br \/><\/b>\u00bbFilm, ki vseskozi be\u017ei, be\u017ei pred ne\u010dim ali nekom, pred samim sabo \u2026 Film, ki no\u010de biti film, temve\u010d opis, dnevnik poti, dni in \u017eivljenj, ki so u\u0161la, ki so u\u0161li nadzoru, \u017eivljenju samemu \u2026 Kar je, be\u017ei, a be\u017ei tudi tisto, \u010desar ni, in v nobenem od njiju ni ni\u010d romanti\u010dnega, \u0161e posebej pa ne boga \u2026 Morda le \u010das, ki ga od\u0161teva glasba, ko dominira nad begom \u2026 Od\u0161teva? \u0160teje? Meri? Ne, utele\u0161a, \u010deprav se zdi, da je \u010das nem, v ti\u0161ini te\u010de in porojeva in ugonablja oblike: bivanje s\u00e1mo \u2026 \/\u2026\/ Film, tako poln konkretnega, ki pa vseeno deluje kot abstrakcija, uprizarjajo\u010da samo bistvo tega, kar je, bolje, njegov pribli\u017eek, ki pa ima pred sabo \u0161e neskon\u010dno dolgo pot \u2026 Do sebe \u2026 Film, ki se v samem sebi na tej poti po prostoru in \u010dasu morda neko\u010d kon\u010dno najde \u2026 Najde kon\u010dno \u2026\u00ab<br \/>\u2013 Bla\u017e Lukan<\/p>\n<p>\u00bb<b>Ne\u00a0misli,\u00a0da\u00a0bo\u00a0kdaj\u00a0mimo<\/b>\u00a0je trip s kamero. Tako kot je bil trip s kamero <b>Mo\u017e s kamero<\/b>, ki ga je leta 1929 posnel Dziga Vertov. In film\u00a0<b>Ne\u00a0misli,\u00a0da\u00a0bo\u00a0kdaj\u00a0mimo<\/b>, ki bi se lahko za\u010del s prvim verzom Pre\u0161ernove poeme <i>Kam?<\/i> <i>(\u2018Ko brez miru okrog divjam\u2019)<\/i> in kon\u010dal z zadnjima dvema verzoma <i>(\u2018in de ni mesta vrh zemlje, kjer bi pozabil to gorje\u2019)<\/i>, v resnici izgleda kot reimaginacija <b>Mo\u017ea s kamero<\/b> \u2013 reimaginacija filma, ki bi ga morali Slovenci reimaginirati ali rimejkirati pred slabimi stotimi leti, potemtakem v \u010dasu, ko so posneli filma <b>V kraljestvu zlatoroga<\/b> (1931) in <b>Triglavske strmine<\/b> (1932). Namesto <b>Zlatoroga<\/b> \u2013 ali <b>Strmin<\/b> (ki so bile itak rimejk <b>Zlatoroga<\/b>) \u2013 bi morali posneti slovenskega <b>Mo\u017ea s kamero<\/b>. \u010ce bi ga, bi danes filmsko sijali \u2013 tako pa se \u0161e vedno opotekamo v otro\u0161kem obdobju filma. Z vsemi otro\u0161kimi boleznimi vred. Ko je \u017eirija na leto\u0161njem Festivalu slovenskega filma za najbolj\u0161i film razglasila Gromov eksperiment, se je zdelo, da je s tem izrekla nezaupnico Slovenskemu filmskemu centru in njegovim igranim celove\u010dercem, toda s tem je izrekla tudi zaupnico glorifikaciji gibanja, navsezadnje, Gromov film, ki bolj be\u017ei proti ne\u010demu kot pa pred ne\u010dim (ali nekom), je poziv h gibanju, poziv slovenskemu filmu, naj se \u017ee zaboga premakne. Naj se \u017ee za\u010dne gibati. Naj \u017ee postane gibanje (magari val, novi val). Naj se \u017ee znebi te svoje \u2018centristi\u010dne\u2019 zatohlosti, postanosti in zadahlosti. Naj se \u017ee prezra\u010di. Morda je \u010das, da se vrne na Triglav. Se bo vsaj premaknil.\u00ab<br \/>\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <i>Mladina<\/i><\/p>\n<p>\u00bb<b>Ne misli, da bo kdaj mimo<\/b> je povsem samosvoj film z mo\u010dnim emotivnim nabojem, ki zahteva prisotnega gledalca_ko. Eksperimentalen in enigmati\u010den, a hkrati subtilen, iskren in asociativno odprt. Kamera je ves \u010das v gibanju, kamorkoli bi zavila, se zdi, bi na\u0161la novo zgodbo. Nenehno razpira nove prostore in v banalnosti vsakdana najde poezijo.\u00a0Film kot ritual, kot nuja, ki bole\u010dino pretvarja v lepoto.\u00ab<br \/>\u2013 utemeljitev vesne za najbolj\u0161i celove\u010derni film<\/p>\n<p>\u00bbDrugi film Toma\u017ea Groma, tako kot prvi, skozi umetni\u0161ko igrivost razpre vedro in oto\u017eno filozofsko globino.\u00ab<br \/>\u2013 Muanis Sinanovi\u0107, <i>Radio Slovenija<\/i><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/\u00a0<b>Ne misli, da bo kdaj mimo<\/b> [je eden od lanskih] slovenskih filmskih vrhuncev, saj nas s tanko\u010dutnostjo popelje v svet, v katerem se gledalec in film drug drugemu odpirata, v katerem film ravno z ustvarjanjem mo\u010dnih ob\u010dutij in nikdar povsem definiranih atmosfer odpre prostor za gledalca, da ta prisluhne njegovi pripovedi in ob\u010dutkom ter hkrati sam naseli njegove pokrajine.\u00ab<br \/>\u2013 Robert Kuret, <i>Delo<\/i><\/p>\n<p>\u00bb<b>Ne misli, da bo kdaj mimo<\/b>\/\u2026\/ je film o\u010deta, ki ne more preboleti sinove smrti &#8211; film o svetu, v katerem ni\u010d ne traja. Obenem pa je puzzle &#8211; film s tvistom, ki pa ga nih\u010de ne pojasni: \u010de ne veste, zakaj se dogaja to, kar se dogaja (\u010de torej ne veste, da je skriti gibalec tega gibanja \u00bbnerazumljiva\u00ab smrt), ga ne boste povsem razumeli, a film vam te skrivnosti &#8211; da ga \u017eene, o\u017eivlja in osmi\u0161lja smrt &#8211; ne bo razkril. Tudi na koncu ne. Kripti\u010den film. \/\u2026\/ Tega mola &#8211; tega gibanja, tega \u010dasa, tega gibanja \u010dasa &#8211; ni nikoli konec. Mol za nekaj trenutkov celo obmolkne &#8211; kamera nikoli. Potuje, leti, blazni naprej. A nikoli ne pride do konca. Nikoli ne pride do cilja. Nikoli ne pride do re\u0161itve. Njen cilj je gibanje. Prihajanje. Odhajanje. In vse te hitre vo\u017enje kamere so kadri-sekvence, mali, minimalisti\u010dni, pikareskni, orbitalni videi, pomno\u017eeni, raztroseni in ponavljani, kalejdoskopske zanke, vizualne ekstaze glasbenega <i>loopa<\/i>, liri\u010dne instalacije, variacije, Mobiusovi trakovi, pospe\u0161eni \u017eurnali, kompulzivni dnevniki, ra\u0161omonske revizije <b>Neskon\u010dnega dneva<\/b>. A nobenih obrazov ne vidimo. In nobenih velikih planov. In tudi dialogov ni. Le izredno \u010dustvena, vrtoglava, imerzivna simfonija gibanja. To, kar vidimo, ni tok zavesti, temve\u010d tok vesti. Brez igralcev, brez setov. Ne misli, da bo kdaj mimo je trip s kamero, avatarjem \u010dasa, ki se le napol spomni svojih sanj. \u00a0ZELO ZA\u00ab<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <i>Mladina<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u00bb\u017delel sem zorni kot, ki napeljuje na neko drugo prisotnost, ki ni prisotnost \u010dloveka, ki gleda, stoji, hodi. Film ima podnaslov: 25. 4.\u201326. 1. To sta datuma smrti in rojstva mojega sina. Zame dva pomembna mejnika. To sta tudi za\u010detek in konec snemanja. Vmes je to\u010dno devet mesecev.\u00ab\u00a0\u2013 Toma\u017e Grom<\/p>\n","protected":false},"featured_media":325547,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/325546"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/325547"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=325546"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}