[ga] <\/a>je o\u010ditno oblikoval po Rudolfu H\u00f6ssu, resni\u010dnem poveljniku iz Auschwitza. Ko sem prebral roman, sem tako za\u010del brati o H\u00f6ssu in njegovi \u017eeni Hedwig. \/\u2026\/ Imela sta hi\u0161o, velik vrt in zid, ki sta ga delila s tabori\u0161\u010dem. Zid je zame na neki na\u010din postal klju\u010dna tema. Kompartmentizacija njunega \u017eivljenja in grozljivost dejstva, da sta \u017eivela tik zraven. To je bilo izhodi\u0161\u010de. \/\u2026\/ Zanimala me je razdalja: kako dale\u010d \u017eelim biti od likov in kako dale\u010d bi rad, da so oni od mene. Mislim, da je bila potrebna nekak\u0161na kriti\u010dna distanca. Ne zato, ker bi se bal pribli\u017eati; bolj zato, ker sem si vse skupaj hotel ogledati na forenzi\u010den, skoraj antropolo\u0161ki na\u010din. Zato si nisem mogel predstavljati, da bi se na primer s snemalcem pogovarjal o osvetlitvi ali o tem, kako igralkini lasje morda niso dovolj lepo osvetljeni in podobno. \/\u2026\/ Hotel sem se izogniti glamuriziranju. Filmi to vse preradi po\u010dnejo in temu se je zelo te\u017eko upreti. Ugotovil sem, da ho\u010dem le opazovati. Tako me je tudi zaplet za\u010del vse manj zanimati. Nisem \u017eelel posneti zgodbe o holokavstu. O tem je bilo napisanih \u017ee ne\u0161teto knjig \u2013 in na vsaki strani katere koli izmed njih lahko najde\u0161 film. Za\u010del sem se poglabljati v tematiko. \u0160ele ko sem si razjasnil, kako bom snemal, sem vedel, kaj bom snemal. \/…\/ Zgodba na neki na\u010din govori o nas samih: kako v teh ljudeh vidimo same sebe. Verjetno se najbolj bojimo tega, da bi lahko bili oni. Bili so obi\u010dajni ljudje. \/…\/ Na dogajanje sem hotel pogledati skozi prizmo 21. stoletja. Nisem \u017eelel imeti ob\u010dutka, da snemam film o nekem obdobju; da delam muzejski eksponat. V smislu: to in to se je zgodilo takrat in takrat. Govoriti o tem verjetno najhuj\u0161em obdobju v zgodovini \u010dlove\u0161tva, hkrati pa re\u010di: pospravimo to v predal, ne gre za nas, pred tem smo varni, to se je zgodilo pred osemdesetimi leti in se nas ne ti\u010de ve\u010d. \/…\/ Briljantna filozofinja Gillian Rose, ki je veliko pisala o holokavstu, si je zamislila film, ki bi nas postavil v \u2018nevaren\u2019 polo\u017eaj, ker bi pokazal, da smo kulturi storilcev \u010dustveno in politi\u010dno bli\u017eje, kot radi mislimo. Film, ki bi nas pustil \u2013 kot se je izrazila \u2013\u00a0\u2018z o\u010dmi, suhimi od globoke \u017ealosti\u2019<\/i>. Suhe o\u010di v nasprotju s sentimentalnimi solzami. To se mi je zdela zelo mo\u010dna misel. In to sem \u017eelel dose\u010di tudi sam. \/…\/ Suho oko ne trene, preve\u010d je zaposleno z gledanjem. Gledati pa je te\u017eko. Te\u017eko se je upreti temu, da bi odvrnili pogled.\u00ab
\u2013 Jonathan Glazer<\/p>\nkritike
<\/b>\u00bbGlazer se spra\u0161uje, koliko trpljenja smo pripravljeni prezreti samo zato, ker se dogaja v drugem delu sveta, zunaj na\u0161ih domov ali zunaj na\u0161ega interesnega obmo\u010dja. Ustvaril je mojstrovino: velik film in veliko umetni\u0161ko delo.\u00ab
\u2013 Nicholas Barber, BBC<\/i><\/p>\n
\u00bbTo je mojstrsko, rigorozno delo v slu\u017ebi konceptualno preciznih idej o reprezentaciji in zgodovini \u2013 film, o katerega etiki in estetiki se je vredno prepirati, ne glede na na\u0161e stali\u0161\u010de.\u00ab
\u2013 Adam Nayman, The Ringer<\/i><\/p>\n
\u00bbMorda vam v mislih \u017ee odzvanja besedna zveza \u2018banalnost zla\u2019, nesmrtni izraz, ki ga je skovala Hannah Arendt, ko je v \u0161estdesetih letih pisala o Adolfu Eichmannu, enem od H\u00f6ssovih sodelavcev v Tretjem rajhu. \/…\/ Poseben dose\u017eek filma\u00a0Interesno obmo\u010dje<\/b> \/…\/ je, da zlo raziskuje brez glamuriziranja, pri \u010demer vsakdanjost spreminja v nekaj tiho hipnoti\u010dnega. \/…\/ Film se prelevi v nekak\u0161en nacisti\u010dni zakulisni triler, ki na trenutke deluje kot \u010drno-\u010drna komedija o ravnovesju med poklicnim in zasebnim \u017eivljenjem. Ali bi moral gledalec v H\u00f6ssovih \u2013 delavnih ljudeh, ki \u017eelijo le \u017eiveti v svoji prijetni hi\u0161i, prirejati \u010dudovite zabave in u\u017eivati v doma\u010dih pridelkih \u2013 prepoznati samega sebe? Bi se moral po\u010dutiti krivega za svojo brezbri\u017enost, namerno ignoriranje barbarstva, ki se dogaja na njegovem lastnem dvori\u0161\u010du? Da in ne, domnevam. Pogosto poudarjani cilj zgodovinskih filmov, zlasti tistih o holokavstu, je pustiti preteklosti, da spregovori o sedanjosti. Toda v vznemirljivi inteligenci Glazerjeve vizije, v obsesivni intenzivnosti, s katero je izkopal in ponovno uprizoril to zgodovinsko poglavje, je nekaj, kar se upira kli\u0161ejem o iskanju univerzalnega v specifi\u010dnem. \/…\/ Zaklju\u010dek, do katerega nas pripelje Glazer z radikalnim formalnim prelomom, je pretresljiv na na\u010din, ki se izmika preprostemu opisu. Interesno obmo\u010dje<\/b> nas bolj kot katerikoli film, ki sem ga videl letos (ali pa morda kadarkoli), pripravi k razmisleku o neslutenih posledicah banalnosti zla \u2013 ter o stra\u0161ni, uni\u010dujo\u010di praznini, ki jo pu\u0161\u010da za seboj.\u00ab
\u2013 Justin Chang, Los Angeles Times<\/i><\/p>\n
\u00bbInteresno obmo\u010dje<\/b> je izjemen film \u2013 srh vzbujajo\u010d in globok, meditativen in prevzemajo\u010d; delo, ki razkriva \u010dlovekovo temno plat in jo raziskuje kot pod mikroskopom. V nekem smislu gre za film, ki stavi na na\u0161 voajerizem, na\u0161o \u017eeljo videti tisto, kar je o\u010dem nevidno. To pa po\u010dne z osve\u017eujo\u010do izvirnostjo.\u00ab
\u2013 Owen Gleiberman, Variety<\/i><\/p>\n
\u00bbPortret nacisti\u010dnega dru\u017einskega \u017eivljenja v senci dimnikov Auschwitza je posnet z objektivno, hladno preciznostjo, ki se izogne zlagani retoriki ter prepusti kar najve\u010d prostora gledal\u010devi domi\u0161ljiji in \u010dustvom.\u00ab
\u2013 Jonathan Romney, Screen Daily<\/i><\/p>\n
\u00bb\u2018Pisati poezijo po Auschwitzu je barbarsko,\u2019 <\/i>je zapisal Theodor Adorno. Glazerjev film nam namesto tega ponudi prozo ter ustvari najbolj mra\u010dno, najbolj vitalno vrsto umetnosti, kar smo je kot vrsta sposobni ustvariti.\u00ab
\u2013 Robbie Collin, The Telegraph<\/i><\/p>\n
\u00bbInteresno obmo\u010dje<\/b> je \u0161okantna avdiovizualna umetnina, ki le \u0161e utrdi Glazerjev polo\u017eaj enega najbolj izvirnih in vplivnih re\u017eiserjev 21. stoletja.\u00ab
\u2013 Rory O’Connor, The Film Stage<\/i><\/p>\n
\u00bbTa upravi\u010denost do ne\u010dlove\u0161kosti, ta ravnodu\u0161nost do povsem o\u010ditne po\u0161astnosti in \u010dlove\u0161kega trpljenja – to je holokavst. Ta moralni mrak, ta moralna slepota, ta moralni vakuum – to je holokavst. Ta \u017eivljenjski slog, ta odsotnost empatije in solidarnosti – to je holokavst. Ti ljudje so del birokratsko industrijskega kolesja, ki poganja holokavst. Ni\u010d ni po\u0161astnej\u0161ega in genocidnej\u0161ega od te normalnosti – od normalnosti, ki poganja holokavst. Genocid je nekaj vsakdanjega. Interesno obmo\u010dje<\/b>, ki se za\u010dne s tremi minutami totalne teme in kon\u010da s \u010di\u0161\u010denjem tal v spominskem muzeju Auschwitz, spominja na Savlovega sina<\/b>, le da je brez velikih planov ljudi – veliki plan je rezerviran za holokavst. ZELO ZA\u00ab
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n\u00bbGre za samosvoje, pretresljivo avtorsko delo enega od najbolj vznemirljivih filmskih ustvarjalcev na\u0161ega \u010dasa. S klini\u010dnim hladom in odmaknjenim opazovanjem vsakdanjega \u017eivljenja nacisti\u010dnih zlo\u010dincev ustvari hipnoti\u010den u\u010dinek skrajnega nelagodja. Mojstrstvo filma Interesno obmo\u010dje<\/b> je v tem, da ne moremo odvrniti pogleda od nasilnih prizorov, zato ker jih v tem filmu preprosto ni. Pa\u010d pa ustvari skrajno more\u010de razpolo\u017eenje prav s pripovednimi elipsami in zvo\u010dno sliko, ki pravzaprav pripoveduje vzporedno z zgodbo o kontrapunktu z mirnim vsakdanjim \u017eivljenjem dru\u017eine H\u00f6ss. Film\u00a0ne govori o nevednosti, ampak o zanikanju in selektivni slepoti, ki je bila razumska izbira. Pred gledalca kot na posebno moralno tehtnico postavi Rudolfa in Hedwig ter neizgovorjeno vpra\u0161anje, kdo je huj\u0161i. \/\u2026\/ Aktualnost tega celove\u010derca za dana\u0161nji \u010das se ka\u017ee na razli\u010dnih ravneh. Seveda gre v prvi vrsti za nevarnost ideolo\u0161ke zaslepljenosti in sledenja dogmam, ki lahko pripeljejo do barbarskega zla. Dru\u017eina H\u00f6ss je sicer zanimiva in posebna. V resnici pa grozljiva prav zato, ker je povsem neizstopajo\u010d del \u0161ir\u0161ega sistema.\u00ab
\u2013 Gorazd Tru\u0161novec,\u00a0Radio Slovenija<\/i>\u00a0<\/i><\/p>\n
\u00bb\u010ce nas je \u0161e pred slabim desetletjem do kosti pretresel Savlov sin<\/b> L\u00e1szla Nemesa, ki nas v bli\u017enjem planu in s kamero v samem peklu dogajanja vr\u017ee v \u010devlje interniranca, pa Glazer tokrat ubere diametralno nasproten pristop. Grozot neubesedljivega in neopisljivega, ki se dogajajo na drugi strani zidu, nikoli ne poka\u017ee; tja pravzaprav nikoli ne stopi. \/\u2026\/ Glazer nas z Interesnim obmo\u010djem<\/b> tako postavi pred neprijetno dejstvo, da \u010deprav mislimo, kako sami v situaciji zagotovo ne bi ravnali enako, o tem ne smemo biti preve\u010d prepri\u010dani. Le be\u017een pogled v svet zado\u0161\u010da, da se zavemo, da v podobni situaciji pravzaprav \u017ee \u017eivimo.\u00ab
\u2013 Veronika Zakonj\u0161ek, Dnevnik<\/em><\/p>\n\u00bbInteresno obmo\u010dje<\/b> ne bo izpolnilo morebitnih gledal\u010devih pri\u010dakovanj glede filmov o holokavstu in drugi svetovni vojni. Ne zato, ker filmu kaj manjka, prav nasprotno. Zato lahko zgolj prese\u017ee pri\u010dakovanja in raz\u0161iri tematiko na pogled z druge strani (zidu), toda brez kakr\u0161nega koli poskusa narediti zlo\u010dince bolj \u010dlove\u0161ke, vzbujati empatijo ali celo simpatijo. \u010ceprav holokavsta v filmu ni, tako kot ga ni za Hedwig in Rudolfa, je \u0161e bolj prisoten prav v svoji odsotnosti. Glazerjev film ostaja odmaknjen, hladen, skoraj ne\u010dlove\u0161ki tudi takrat, ko paradoksalno – prikazuje idilo son\u010dnega poletja. To je razlog, zakaj se gledalec (kljub temu ali prav zato) zaleti vanj mo\u010dno kot v betonski zid nepojmljive \u010dlovekove po\u0161astnosti. In nas \u0161e enkrat spomni, da smo pogosto le korak ali dva stran od totalnega zla.\u00ab
\u2013 Ksenija Zubkovi\u0107, Ekran<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Britanski re\u017eiser Jonathan Glazer (Pod ko\u017eo) raziskuje najtemnej\u0161o plat \u010dlove\u0161ke narave. Velika nagrada \u017eirije v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":325325,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/325324"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/325325"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=325324"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}