zgodba
<\/b>Teheran v dvajsetih letih minulega stoletja. V razko\u0161nem dvorcu se po smrti matriarhinje njeni dedi\u010di po\u017eenejo v divjo bitko za dru\u017einsko imetje. Vrtinec pohlepa, nasilja in izdajstva dose\u017ee vrhunec v srh vzbujajo\u010dem zadnjem dejanju, ki obrne na glavo razredno dinamiko, spolne vloge in celo pojem \u010dasa …<\/p>\n
zanimivosti
<\/b>\u00bb\u0160ah vetra<\/b> je eno najmanj gledanih, skoraj neznanih del iranskega predrevolucionarnega arthouse<\/i> filma. Zre\u017eiral ga je pisatelj, pesnik, akademik in filmski ustvarjalec Mohammad Reza Aslani, znan po svojem znanstvenem delu ter pou\u010devanju klasi\u010dne in sodobne perzijske poezije, likovne umetnosti in vzhodne filozofije. Aslani se je rodil leta 1943 in poleg \u0160aha vetra<\/b> posnel le \u0161e en celove\u010derni film, re\u017eiral pa je vrsto klasi\u010dnih dokumentarcev, ve\u010dinoma povezanih z iransko kulturno dedi\u0161\u010dino. \/…\/ Film, ki je na teheranskem filmskem festivalu leta 1976 zbegal gledalce \u2013 ti so si ga poleg vsega ogledali na zelo slabi projekciji \u2013, je takoj do\u017eivel ostre kritike in ni bil nikoli distribuiran. Leto pozneje, ko je bila v zraku revolucionarna jeza, za filmsko umetnost skoraj ni bilo ve\u010d prostora. Ko je leta 1979 zmagala revolucija, \u0160aha vetra<\/b> ni bilo ve\u010d mogo\u010de predvajati: zaplenili so ga, ker je bila produkcijska hi\u0161a povezana s Pahlavijevim re\u017eimom in ker so v njem nastopale razkrite igralke. Ve\u010d let pozneje, po Aslanijevem vztrajnem prizadevanju, da bi izvedel za usodo svojega filma, se je izkazalo, da se je originalno gradivo izgubilo. Toda v tej nenavadni zgodbi se je zgodil \u0161e en nepri\u010dakovan preobrat. \u0160tiri desetletja pozneje je v antikvariatu v Teheranu nekdo kupil nekaj kolutov filma in izkazalo se je, da gre za izvirni negativ \u0160aha vetra<\/b>. Le kako se je zna\u0161el v zanikrni starinarnici? Dodajte to na dolgi seznam nere\u0161enih filmskih skrivnosti! Aslani imenuje operacijo po\u0161iljanja negativov na varno lokacijo v Parizu drugi \u010dude\u017e, saj je vsakr\u0161no preva\u017eanje filmskega gradiva iz Irana prepovedano in ga je mogo\u010de opraviti le z uradnim dovoljenjem, tega pa je obi\u010dajno zelo te\u017eko pridobiti.
Delo, posneto v slogu, na katerega sta vplivala evropski film in perzijska umetnost, uporablja nelinearno pripoved in prvi\u010d v zgodovini iranskega filma tudi flash-forward<\/i>. Poleg tega zgodba na koncu iz zgodovinskega obdobja presko\u010di v sodobnost, s \u010dimer ustvari \u0161ir\u0161o metaforo, ki napoveduje prihajajo\u010do revolucijo. Film, pogosto ozna\u010den za \u2018enega mejnikov iranske predrevolucionarne kinematografije\u2019<\/i>, pri\u010da o umetni\u0161kih ambicijah re\u017eiserja, ki je plaval proti toku nacionalne kinematografije (glasbene komedije in simplisti\u010dne melodrame), da bi ustvaril nekaj druga\u010dnega, nekaj \u2018pristnega\u2019. \u010ce so bili kostumi natan\u010dno rekonstruirani po fotografijah iz obdobja dinastije Qajar, \u010dasa, v katerem se dogaja film, pa so slikarske podobe temeljile na delih Mahmuda Khana Malika-o-Shoare, velikega slikarja in miniaturista iz 19. stoletja. Aslani kot glavne vire navdiha navaja tudi flamske ter srednjeevropske renesan\u010dne in baro\u010dne slikarje, kot so Georges de La Tour, Rembrandt in Vermeer. Delo direktorja fotografije Houshanga Baharlouja je pohvalila tudi mednarodna \u017eirija teheranskega filmskega festivala leta 1976 (v njej sta bila med drugim Roberto Rossellini in Bert Haanstra). Projekcije restavriranega filma leta 2020 so naletele na vsesplo\u0161no navdu\u0161enje. \u0160e nikoli prej nisem do\u017eivel, da bi umetni\u0161ka briljantnost in domiselnost do\u017eivela tako nenadno priznanje kot v primeru \u0160aha vetra<\/b> \u2013 umetni\u0161kega dela, s katerega so po petdesetih letih kon\u010dno obrisali prah in je zdaj uradno vpisano na zemljevid svetovnega filma.\u00ab
\u2013 Ehsan Khoshbakht<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bb\/…\/ samo petnajst minut je potrebnih, da podle\u017ee\u0161 \u010darom \u0160aha vetra<\/b>. \/…\/ film je pravi sveti gral za iranske cinefile. Hipnoti\u010dno.\u00ab
\u2013 Hossein\u00a0Eidizadeh, LOLA<\/i><\/p>\n
\u00bbMislim, da bo\u00a0\u0160ah vetra<\/b> mo\u010dno zaznamoval svetovni filmski kanon \u2013 njegova vsestranska ambicioznost je izjemna. Film odmeva dale\u010d onkraj ni\u0161ne iranske kinematografije. Na trenutke se mi je zdel resni\u010dno \u0161okanten. Mislim, da bo marsikomu zru\u0161il pri\u010dakovanja, pa ne le o filmu, ampak tudi o iranski kulturi. Z gotovostjo lahko trdim, da gledalci \u010desa takega \u0161e niso videli, ne glede na svoj filmski okus.\u00ab
\u2013 Robin Baker, programski vodja Nacionalnega\u00a0arhiva\u00a0Britanskega filmskega in\u0161tituta<\/p>\n
\u00bbNekak\u0161en stra\u0161ljiv kri\u017eanec med melodramati\u010dno komorno dramo in tema\u010dnim neo-noirom \/…\/ Vznemirljiva zgodba o razkrajajo\u010dem razko\u0161ju in nenasitnem pohlepu spominja na Viscontijeve aristokratske tragedije, vendar film ravno toliko dolguje italijanskemu giallu<\/i>: z dolgimi, napetosti polnimi premiki kamere se spu\u0161\u010da po veli\u010dastnih stopni\u0161\u010dih in drsi po razko\u0161nih hodnikih, da bi raziskal nasilna dejanja voajerizma, ki se dogajajo tik pred na\u0161imi nosovi. \/\u2026\/ \u0160ah vetra<\/b> je odli\u010den primer, kako se lahko znani \u017eanri in toni zlijejo v nekaj povsem novega. \/…\/ Aslanijev film je celo bolj neusmiljeno mra\u010den od ve\u010dine svojih ameri\u0161kih in evropskih \u017eanrskih predhodnikov.\u00ab
\u2013 Glenn Heath Jr., The Film Stage<\/i><\/p>\n
\u00bb\/…\/ redko smo pri\u010da tako osupljivemu filmskemu vstajenju, kot ga je do\u017eivel\u00a0\u0160ah vetra<\/b> Mohammada Reze Aslanija. \/…\/ zgodba o dru\u017ebi, kjer tradicionalne duhovne in dru\u017ebene vrednote izpodriva uni\u010dujo\u010di materializem, je nastala v izjemnem filmskem desetletju 1969\u201379, znanem kot iranski novi val. \/…\/ Vizualna poslastica od prvega do zadnjega kadra.\u00ab
\u2013 Godfrey Cheshire, RogerEbert.com<\/i><\/p>\n
\u00bbVizualno razko\u0161ni in dekadentni kostumski film je mojstrsko posnel Houshang Baharlou: slikarsko navdahnjeni kadri so bolj \u017eivi od mrtva\u0161kih likov, ki kot iz\u010drpani duhovi tavajo naokoli, spominjajo\u010d na klan Salina v Viscontijevem Gepardu<\/b> \/\u2026\/.\u00ab
\u2013 Meredith Taylor, Filmuforia<\/i><\/p>\n
Za 4K digitalno restavracijo filma s 35-milimetrskega zvo\u010dnega in slikovnega negativa sta leta 2020 poskrbela World Cinema Project\/The Film Foundation in Cineteca di Bologna. Restavracija je potekala v pari\u0161kem laboratoriju L\u2019Image Retrouv\u00e9e, v sodelovanju z Mohammadom Rezo Aslanijem in Gito Aslani Shahrestani. Finan\u010dna sredstva je zagotovila fundacija Hobson\/Lucas Family Foundation.<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Elegantni gotski triler, ki je bil posnet v obdobju (predrevolucionarnega) iranskega novega vala in je skoraj pol stoletja veljal za izgubljenega, si zdaj lahko ogledate v \u010dudoviti restavrirani razli\u010dici, nastali v okviru iniciative Martina Scorseseja World Cinema Project.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":325226,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/325224"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/325226"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=325224"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}