\u00bbKo vidim, kak\u0161no sranje je moral prena\u0161ati moj o\u010de, mi pridejo solze v o\u010di.\u00ab
<\/i>\u2013 T. S. Monk mlaj\u0161i<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbTi posnetki so bili pravo darilo, saj razkrijejo veliko o Monkovi osebnosti: vidimo ga lahko govoriti! Res je malce \u010duda\u0161ki, ampak tudi skorajda priljuden; prijazen, ne\u017een in iskren. Trudi se odgovarjati na nesmiselna vpra\u0161anja … Kon\u010dno sem lahko videl tudi Theloniousa Monka, kot ga opisujejo njegovi sorodniki ali pa Robin D. G. Kelley v svoji osupljivi biografiji Thelonious Monk: The Life and Times of an American Original<\/i>. Umetnikov sin T. S. Monk je bil ob ogledu filma zelo ganjen, videl je \u010dloveka, ki ga je poznal. Tudi mene so posnetki globoko pretresli, prav neverjetno je, kaj so si dovolili. \/\u2026\/ Leta 1969 je Monk ravno zaklju\u010deval desetletno turnejo in postajal je utrujen. Bilo je malo pred tistim, ko se je za\u010del umikati, kmalu pa je povsem nehal igrati. Arhiv ni nikoli nevtralen, ima zorni kot, prina\u0161a dolo\u010den pogled. Toda dolgi, \u0161e nerazrezani posnetki so mi omogo\u010dili, da sem obrnil pogled in poskusil dogajanje pogledati skozi Monkove o\u010di. \/…\/ Te podobe imajo v sebi nekaj ambivalentnega: \u010deprav izra\u017eajo nekak\u0161no fascinacijo nad umetnikom, hkrati pri\u010dajo o neverjetni brezobzirnosti. Kot na primer \u010dudoviti in zelo presenetljivi posnetki, na katerih se Monku kamera tako pribli\u017ea, da njegova sapa zarosi objektiv … Sredi dogajanja, ki vse bolj spominja na cirkus, ostaja presenetljivo miren in neverjetno osredoto\u010den. \/…\/ Oddaja je bila namenjena predvsem temu, da predstavi novinarjev pogled na Theloniousa Monka. Mimogrede: Henri Renaud sploh ni bil novinar, temve\u010d jazzovski pianist, toda svojo vlogo odigra ravno toliko nerodno kot zagnano. Ves \u010das razvija svojo vizijo o nerazumljenem geniju, o prekletem umetniku, ki \u010daka na blagoslov … \u010cutimo, da Monka ob\u010duduje, a vrzel je res globoka. \/\u2026\/ Gradi svojo zgodbo, ne da bi se zavedal, kaj zares sporo\u010da. Thelonious Monk se je s tak\u0161nim simbolnim nasiljem soo\u010dal skozi vso svojo kariero. Prav ta nesporazum, pogubna dvoumnost, zgrajena iz nasmehov in spo\u0161tovanja, je tisto, kar pri vsem skupaj najbolj moti. Novinarjevo videnje Monka je dale\u010d od kakr\u0161ne koli konkretne resni\u010dnosti; gleda ga skoraj kot nekaj eksoti\u010dnega. Vidi le tisto, kar \u017eeli videti. \/…\/ Film sku\u0161a raz\u010dleniti diskurz oddaje s pomo\u010djo monta\u017ee. \/…\/ Slediti sem moral kronologiji dogodkov, da bi Monka pokazal tak\u0161nega, kakr\u0161nega bi morda videli, \u010de bi ga lahko bolje spoznali; da bi ga spravil iz \u0161katle, v katero so ga zaprli. Izbral sem trenutke in prilagodil trajanje sekvenc, da sem dobil dva motiva: Monkov zorni kot in nastajanje oddaje. \/…\/ Tako kot v Monkovi glasbi tudi v filmu veliko prostora zavzamejo ti\u0161ine. Razkrivajo bistveno. Tudi disonance nam pomagajo \u2018sli\u0161ati\u2019. Edina prava referen\u010dna to\u010dka v filmu je bila glasba in \u017eeleli smo, da bi gledalec resni\u010dno prisluhnil, ko Monk kon\u010dno zaigra. V njegovi glasbi je vse. \u010cudovita je. Podajo mu mikrofon, toda njegov glas je pridu\u0161en. \u0160ele ko zaigra, ga kon\u010dno lahko zares sli\u0161imo. Zame je bilo to najpomembnej\u0161e … Monk je glasbenik in \u017eelel sem, da se njegova glasba sli\u0161i. Ko zaigra, se za\u010dnejo stvari zares dogajati.\u00ab
\u2013 Alain Gomis<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbFilm Previj in poglej <\/b>sku\u0161a Monka na novo definirati \u2013 ne le kot nespornega in vsesplo\u0161no spo\u0161tovanega genija, temve\u010d kot nekoga, ki je bil \u017ertev podobnih okoli\u0161\u010din kot mnogi njegovi sodobniki. \/…\/ Gomis iz sicer nepomembnih arhivskih posnetkov ustvari slikovit portret enega najbolj enigmati\u010dnih umetnikov v zgodovini in osupljiv prikaz ustvarjalnega uma pri delu. Film na novo zgradi preteklost, ne da bi spremenil resni\u010dnost. Namesto tega jo skrbno preoblikuje, da bi se bolj pribli\u017eala dragoceni perspektivi, ki bi se najverjetneje povsem izgubila, \u010de ne bi bilo re\u017eiserjevih ob\u010dudovanja vrednih prizadevanj, da vrne izgubljeni \u010das.\u00ab
\u2013 Matthew Joseph Jenner, International Cinephile Society<\/i><\/p>\n
\u00bbMonkova obupanost nad situacijo nikoli ne ovira njegovega igranja, ampak ga prej dopolnjuje, saj udarno mo\u010d in filozofsko samotnost glasbe postavi v realni okvir. S svojimi razkritji pa Gomis razgali tudi vzvi\u0161eno in predvidljivo industrijo dokumentarnih oddaj.\u00ab
\u2013 Richard Brody, The New Yorker <\/i><\/p>\n
\u00bbRenaud je veliko izgubil v prevodu, toda Gomisov film glasbenika poka\u017ee v lu\u010di, v kakr\u0161ni smo ga doslej le redko videli.\u00ab
\u2013 Conor Williams, Reverse Shot<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Decembra 1969 Thelonious Monk v Parizu zaklju\u010duje svojo desetletno turnejo. Pred ve\u010dernim koncertom nastopi kot gost oddaje na francoski televiziji … Francosko-senegalski re\u017eiser Alain Gomis je med pripravami na film o legendarnem jazzovskem glasbeniku odkril za okoli dve uri surovih posnetkov s snemanja oddaje. Njegova na novo zmontirana razli\u010dica dogajanja postane dragocen portret velikega umetnika, pa tudi silovita obsodba brezobzirnosti in predsodkov, s katerimi so ga obravnavali mediji.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":324976,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/324975"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/324976"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=324975"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}