zgodba
<\/b>Portori\u0161kemu mladeni\u010du sodijo zaradi umora. Obto\u017een je, da je z no\u017eem do smrti zabodel svojega o\u010deta. Dvanajst porotnikov se zapre v porotno sobo, z opominom, da je obto\u017eenec \u00bbnedol\u017een, dokler mu krivda ni dokazana onkraj razumnega dvoma\u00ab.<\/i> Enajst jih glasuje za obsodbo, vsak zaradi svojih razlogov. Vzdr\u017ei se le porotnik \u0161t. 8, ki ga igra Henry Fonda.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbKo se odlo\u010dim, da bom posnel film, se vedno znova vrnem k tistemu vseobsegajo\u010demu, klju\u010dnemu vpra\u0161anju: o \u010dem bo govoril? \/\u2026\/ Dvanajst jeznih mo\u017e<\/b> na primer govori o poslu\u0161anju. \/…\/ \u010ce bi me kdo vpra\u0161al, ali sem se projekta lotil zato, ker bi me prav posebej zanimal pravosodni sistem, bi mu odgovoril: nikakor ne, \u017eelel sem le posneti svoj prvi film, poleg tega pa sem bil po\u010da\u0161\u010den, da me je Henry Fonda izbral za re\u017eiserja, ker je videl neko mojo predstavo na Off-Broadwayu. To je bil najbolj o\u010diten motiv. \u010ce se ne motim, je film spremenil neki zakon v Angliji \u2013 kar je super, ampak nisem ga posnel s tem namenom. Nisem sku\u0161al spreminjati angle\u0161kih zakonov.\u00ab
\u2013 Sidney Lumet<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbTa briljantna melodrama, postavljena v porotno sobo, premore ve\u010d suspenza kot ve\u010dina trilerjev.\u00ab
\u2013 Pauline Kael,\u00a0<\/i>5001 Nights at the Movies<\/i><\/p>\n
\u00bbVe\u010dji del zgodbe se dogaja v eni sami sobi na vro\u010d poletni dan. A namesto da bi bil u\u010dinek utesnjujo\u010d, to samo \u0161e pove\u010da dramati\u010dnost dogajanja. Poleg tega film nikoli ne deluje stati\u010dno, saj Sidney Lumet, ki se tokrat prvi\u010d predstavlja kot filmski re\u017eiser, spretno manevrira z igralci na majhnem prostoru. \/…\/ Film naredi izjemen vtis.\u00ab\u00a0
\u2013 Variety,<\/i> 1956<\/p>\n
\u00bbDvanajst jeznih mo\u017e<\/b> z natan\u010dnostjo in precej\u0161njo mero dramati\u010dnosti raziskuje velike prednosti in ni\u010d manj\u0161e pomanjkljivosti starega anglo-ameri\u0161kega porotni\u0161kega sistema.\u00ab
\u2013 The Village Voice,<\/i> 1957<\/p>\n
\u00bbFilm\u00a0Dvanajst jeznih mo\u017e<\/b> slovi po odli\u010dni igralski zasedbi, na \u010delu katere sta Henry Fonda v vlogi uglajenega zagovornika in Lee J. Cobb kot vase zagledani arogantne\u017e \/\u2026\/, ki nehvale\u017enega najstnika ne namerava izpustiti na prostost \/…\/. Premalo filmov se posve\u010da umetnosti argumentiranja; vsekakor bi jih potrebovali ve\u010d \u2013 dokler pa jih ne dobimo, nam bo Lumetov portret neprijetne dr\u017eavljanske dol\u017enosti \u0161e naprej izvrstno slu\u017eil.\u00ab
\u2013 Joshua Rothkopf, Time Out New York<\/i><\/p>\n
\u00bbLumetov celove\u010derni re\u017eijski prvenec, tako poln neustavljive energije kot kak\u0161en sodoben hollywoodski akcijski film, se posveti prav vsakemu posnetku in vsaki vrstici dialoga. To je film, obseden z naravo perspektive; s tem, kako se oblikuje in udejanja, pa tudi s tem, kako sku\u0161a vsak lik skriti svoje slabosti tako, da se zna\u0161a nad drugimi. \u2018Predsodki vedno zakrijejo resnico,\u2019<\/i> pravi eden od porotnikov na koncu filma. In ko se mo\u0161ki spu\u0161\u010dajo po stopnicah sodne pala\u010de, kon\u010dno postane jasno, da nekateri od njih razumejo, kako se ta \u0161e kako resni\u010dna izjava nana\u0161a na njihove lastne protislovne, dvoumne in bridke \u017eivljenjske izku\u0161nje.\u00ab
\u2013 Glenn Heath Jr., Slant<\/i><\/p>\n
\u00bbDvanajst jeznih mo\u017e<\/b> je po obliki sodna drama, po namenu pa hitri te\u010daj iz tistih delov ustave, ki obto\u017eencem obljubljajo po\u0161teno sojenje in domnevo nedol\u017enosti. \/…\/ Film je mojstrovina stiliziranega realizma \/…\/ Lumet morda ne sodi med najbolj slavne ameri\u0161ke re\u017eiserje, a zgolj zato, ker ima tako \u0161irok razpon, da ga ni mogo\u010de kategorizirati. Le redki filmski ustvarjalci so tako dosledno spo\u0161tovali inteligenco ob\u010dinstva.\u00ab
\u2013 Roger Ebert<\/p>\n
\u00bbFilm\u00a0Dvanajst jeznih mo\u017e<\/b> je dramski esej o pravici: kaj je potrebno, da jo dose\u017eemo, kako te\u017eak je ta proces in kako zlahka ga je mogo\u010de ogroziti. Na najbolj osnovni ravni je prav to skrivnost njegove trajne priljubljenosti po vsem svetu. \/…\/ Dvanajst jeznih mo\u017e<\/b> predstavlja \/…\/ zgodovinski hibrid med gledali\u0161\u010dem in televizijo. Toda znameniti re\u017eiser Sidney Lumet, ki se je projekta lotil z dragocenimi izku\u0161njami na obeh podro\u010djih, je moral poskrbeti za njegovo dokon\u010dno preobrazbo: v film. V svojem celove\u010dernem prvencu je \u017ee tako spretni mizansceni Rosovega scenarija v majhnih, diskretnih, a mo\u010dnih odmerkih dodal \u0161e gib\u010den, filmi\u010den jezik.\u00ab
\u2013 Adrian Martin<\/p>\n
\u00a0<\/i>\u00bbDvanajst jeznih mo\u017e<\/b> \/…\/ je hollywoodska klasika, ki je \u2013 ironi\u010dno \u2013 pomagala definirati obdobje filmskega ustvarjanja, zasidrano v surovem realizmu in divji energiji urbanega New Yorka. \/…\/ Film Dvanajst jeznih mo\u017e<\/b> je postal kulturni mejnik, \u010dasovna kapsula ameri\u0161kega pravosodja v obdobju boja za dr\u017eavljanske pravice in pred \u0161iritvijo dr\u017eavljanskih svobo\u0161\u010din v \u0161estdesetih letih. Njegov vpliv je bil ogromen \/…\/. Mnogi menijo, da je Lumetovo kariero opredelil prav ta film; delo, ki se je tako nepozabno, \u010de \u017ee ne kar obsesivno osredoto\u010dalo na dru\u017ebeno pravi\u010dnost in moralna vpra\u0161anja. Ni presenetljivo, da je Lumet, ki je \u017eivel v \u010dasu \u0161tevilnih krivic dvajsetega stoletja \u2013 od holokavsta do hollywoodske \u010drne liste \u2013, za temo svojega prvega celove\u010derca izbral zgodbo, naslikano s sivimi odtenki predsodkov.\u00ab
\u2013 Thane Rosenbaum, Criterion<\/i><\/p>\n
\u00bb\u0160estdeset let pozneje Dvanajst jeznih mo\u017e<\/b> ostaja vrhunska ansambelska drama. Lumetova uprizoritev scenarija Reginalda Rosa, ki jo je dopolnila neverjetna igralska zasedba, ni potrebovala ni\u010desar preve\u010d drznega ali pretiranega \u2013 le dvanajst mo\u0161kih, eno sobo in nekaj pomembnega, o \u010demer se bodo pogovarjali.\u00ab
\u2013 Josh Howey, Little White Lies<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Re\u017eijski prvenec Sidneyja Lumeta je napeta zgodba o predsodkih, rasizmu in pravici, ki \u00bbeksplodira kot dvanajst palic dinamita\u00ab. Dobitnik zlatega medveda na Berlinalu in treh nominacij za oskarja.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":324703,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/324702"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/324703"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=324702"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}