{"id":324700,"date":"2026-05-07T08:34:24","date_gmt":"2026-05-07T06:34:24","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/gerry\/"},"modified":"2026-05-07T08:49:36","modified_gmt":"2026-05-07T06:49:36","slug":"gerry","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/gerry\/","title":{"rendered":"Gerry"},"content":{"rendered":"<p><b>zgodba<br \/><\/b>Dva mestna mladeni\u010da, oba z imenom Gerry, se odpravita na potep v pu\u0161\u010davo. Mimo redkih izletnikov hodita po goli pokrajini in i\u0161\u010deta neko \u00bbstvar\u00ab. Ob spro\u0161\u010denem kramljanju ne opazita, da se je okoli njiju spustil mrak. Sku\u0161ata se vrniti, a ne najdeta poti nazaj \u2026<\/p>\n<p><b>iz prve roke<br \/><\/b>\u00bbIdejo sem dobil iz \u010dasopisnega \u010dlanka o dveh mladeni\u010dih, ki sta se izgubila, nato pa je eden ubil drugega. To je bilo izhodi\u0161\u010de. \u010crpal sem tudi iz pripovedi drugih ljudi, ki so se kdaj izgubili, in iz lastnih izku\u0161enj z izgubljanjem. \/\u2026\/ O projektu sva za\u010dela razmi\u0161ljati s Caseyjem Affleckom, ki je bil moj sosed, v tistem \u010dasu pa se je v New York preselil tudi Matt Damon \/\u2026\/. Fanta sta se za\u010dela \u0161aliti, na kak\u0161en na\u010din bi odigrala vlogi. Njuna lika sta sprva spominjala na Beavisa in Buttheada, nazadnje pa sta postala podobna pravemu Caseyju in Mattu. Izmislili smo si okvir zgodbe in resni\u010dno me je zanimalo, kam se bo vse skupaj razvilo. Casey in Matt sta veliko \u010dasa pre\u017eivela sama in si izmi\u0161ljevala prizore, na primer tistega na skali. Ponovno smo se sre\u010dali \/\u2026\/ pet dni pred snemanjem in v tistih nekaj dneh razvili scenarij. \/\u2026\/ Prvi navdih za <b>Gerryja<\/b> je bil B\u00e9la Tarr, njegovi filmi pa so me pripeljali do nekaterih drugih del, med njimi <b>Jeanne Dielman<\/b> Chantal Akerman. \/\u2026\/ V <b>Gerryju<\/b> je veliko vplivov, ki se jih zavedam \u0161ele zdaj. Jacques Tati, na primer.<b> <\/b>\/\u2026\/ Lahko bi rekel, da gre za nekak\u0161no me\u0161anico B\u00e9le Tarra in <b>Tomb Raiderja<\/b>.\u00ab<br \/>\u2013 Gus Van Sant<\/p>\n<p><b>kritike<br \/><\/b>\u00bbPu\u0161\u010dava je kino, v katerem se vrtijo vsi filmi hkrati. \/\u2026\/ To je njuna\u00a0<b>Odiseja 2001<\/b>. Ne, njun\u00a0<b>Solaris <\/b>&#8230; njun\u00a0Bresson &#8230; njun\u00a0<b>Shooting<\/b>. Pokrajina je lepa, hipnoti\u010dna, bo\u017eanska. Sipine, skale, klifi, kanjoni, sinje nebo, oblaki, veter \u2013 vau! \u010cisti transcendentalni horror. Predstavljajte si\u00a0<b>Moj mali Idaho<\/b>\u00a0v pu\u0161\u010davi, le da ni nikjer \u017eive du\u0161e \u2013 a tudi Gerryja sta \u017eiva le \u0161e toliko kot\u00a0mirage. Ali pa kot zrcalo, ki se zrcali v drugem zrcalu. Govorita malo, skoraj ni\u010d \u2013 pa\u010d ni besede, ki bi bila dovolj epska in obenem dovolj abstraktna, da bi ujela smisel pu\u0161\u010dave. Poti ni. Hodita, ne da bi kam pri\u0161la \u2013 in z vsakim korakom sta bolj anonimna. ZELO ZA.\u00ab<br \/>\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <i>Mladina,\u00a0<\/i>2003<\/p>\n<p>\u00bb<b>Gerry<\/b> gre tja, kamor si upa le malokdo.\u00ab<br \/>\u2013 Manohla Dargis, <i>The New York Times,<\/i> 2003<\/p>\n<p>\u00bb<b>Gerry<\/b> je filmska pustolov\u0161\u010dina velike dramatur\u0161ke in oblikovne iz\u010di\u0161\u010denosti, velikega avtorskega poguma, ki je za ceno oznak pretencioznosti in umetni\u0161kega iz\u017eivljanja vztrajal pri skopi, vendar skrbno domi\u0161ljeni uporabi motivnih in formalnih elementov. Minimalizem filmskega izraza se posveti prav bistvu \u010dloveka in filma, trajanju, kakor bi v tem privilegiranem ob\u010dutenju \u010dasa \u017eelel poiskati izgubljeni raj \u010dlove\u0161ke eksistence. \u010ceprav se zgodi na videz malo in traja veliko \u010dasa, nosi film izjemno napetost, ne le glede kon\u010dnega izteka, marve\u010d tudi zaradi intenzivnega teka notranjih svetov. <b>Gerry<\/b> je alegorija, lahko ironi\u010dna \u2013 majhnost visokociviliziranega \u010dloveka pred elementarno navzo\u010dnostjo narave (\u010dudovite, a neprizadete zaradi \u010dlove\u0161kih usod), lahko elegi\u010dna \u2013 memento mori, obenem pa je te\u017eko spregledati aktualno dru\u017ebeno kritiko na rova\u0161 samopa\u0161ne Amerike, ki v svoji samozagledanosti in navidezni slepoti izgublja stik z resni\u010dnostjo sveta. Vsekakor enkratna kinematografska izku\u0161nja in najlep\u0161e presene\u010denje filmskega leta 2002.\u00ab<br \/>\u2013 Vlado \u0160kafar, <i>Finance, <\/i>2003<\/p>\n<p>\u00bbTako po\u010dasen, tako formalen, tako predrzen, tako prekleto dober. Ne spite z nikomer, ki ne obo\u017euje tega filma!\u00ab<br \/>\u2013 John Waters, 2002<\/p>\n<p>\u00bbFilm je konceptualno drzen in osupljivo lep \/\u2026\/, druga\u010den od vsega na ameri\u0161ki neodvisni sceni. Potem ko je dolgo zapravljal svoj velikanski talent za dolgo\u010dasno konvencionalne hollywoodske projekte \/\u2026\/, se Gus Van Sant vra\u010da k zgodbi, ki je tako skopa, da bi komaj napolnila haiku, in k podobam preproste, prvinske mo\u010di nemih filmov.\u00ab<br \/>\u2013 Scott Tobias, <i>AV Club,<\/i> 2003<\/p>\n<p>\u00bbNajbolj provokativen film Gusa Van Santa.\u00ab<br \/>\u2013 Dennis Lim, <i>The Village Voice,\u00a0<\/i>2002<\/p>\n<p>\u00bbIntriganten, neizprosno asketski, a pretanjeno in presenetljivo humoren \/&#8230;\/. To ni toliko vrnitev k Van Santovim glasno ogla\u0161evanim\u00a0<i>indie<\/i> koreninam, pa\u010d pa \u017eivahen napredek, drzen izlet v evropsko filmsko senzibilnost, ki jo re\u017eiser pome\u0161a z nekaj \u010disto svoje amerikane.\u00ab<br \/>\u2013 Peter Bradshaw, <i>The Guardian,\u00a0<\/i>2003<\/p>\n<p>\u00bbFilm je tako veli\u010dastno svojeglav, tako sprevr\u017een v svoji trmoglavosti, da se povzpne do nekak\u0161ne nore \u010distosti.\u00ab<br \/>\u2013 Roger Ebert, <i>Chicago Sun-Times,<\/i> 2003<\/p>\n<p>\u00bbMe\u0161anica Andyja Warhola, Ansela Adamsa,\u00a0<b>Blair Witch<\/b> in Becketta. \/\u2026\/ Prekrasno.\u00ab<br \/>\u2013 Owen Gleiberman, <i>Entertainment Weekly<\/i>, 2003<i> <\/i><\/p>\n<p>\u00bbVizualno osupljiv film ceste \/\u2026\/.<i> <\/i>Prina\u0161a nekaj najlep\u0161ih podob, kar jih premore ameri\u0161ki film zadnjih dveh desetletij. \/\u2026\/ \u017dare\u010d, globoko oseben in poeti\u010den.\u00ab<br \/>\u2013\u00a0Emanuel Levy, <i>Screen Daily,<\/i> 2002<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Alegori\u010dna eksistencialna drama o izgubljenosti, pre\u017eivetju in preizku\u0161nji prijateljstva. Morda najbolj provokativen film Gusa Van Santa je razdelil kritike in ob\u010dinstvo, duhove pa je buril tudi na slovenski premieri ob slavnostnem odprtju art kina Kinodvor leta 2003.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":324701,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/324700"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/324701"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=324700"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}