\u00bbV peklenski zme\u0161njavi podob
<\/i>vam predstavljam univerzalno Modro.
<\/i>Modra, odprta vrata v du\u0161o,
<\/i>neskon\u010dna mo\u017enost,
<\/i>ki postaja oprijemljiva.\u00ab<\/i><\/p>\n
Modra<\/b> je zadnji celove\u010derec britanskega umetnika, re\u017eiserja in aktivista Dereka Jarmana. Film, navdihnjen z delom Yvesa Kleina, poleg zvo\u010dnega zapisa vsebuje en sam stati\u010den modri kader. Jarman je Modro<\/b> ustvarjal v letu pred svojo smrtjo, ko je zaradi zapletov, povezanih z aidsom, delno oslepel. Njegove pronicljive komentarje o uni\u010dujo\u010di epidemiji, lastnem stanju in neizbe\u017eni smrti ter razmi\u0161ljanja o barvah, neskon\u010dnosti in praznini spremlja bogata, ve\u010dplastna in sugestivna zvo\u010dna pokrajina skladatelja Simona Fischerja Turnerja. Jarmanovo besedilo berejo njegovi prijatelji in dolgoletni sodelavci Tilda Swinton, Nigel Terry in John Quentin.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbMonokromati\u010dnost je alkimija, u\u010dinkovita osvoboditev od osebnosti. Glas daje ti\u0161ini. Je drobec velikanskega dela brez meja. Modra barva pokrajine svobode.\u00ab
\u2013 Derek Jarman<\/p>\n
\u00bbKo smo kon\u010dali Modro<\/b>, sem si rekel: zdaj nimam ve\u010d nobene potrebe ali \u017eelje, da bi kadarkoli posnel \u0161e kak\u0161en film, saj je to popoln film. \/…\/ Ne vem, zakaj se o njem ne u\u010dijo v \u0161estem razredu. To je Shakespeare, ni\u010d manj pomemben kot katera koli druga sodobna klasika.\u00ab
\u2013 Simon Fisher Turner, 2023<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbKar se je za\u010delo kot \u2018film Yvesa Kleina\u2019, se je razvilo v nekaj ustrezno meditativnega, a na neki na\u010din \u0161e mo\u010dnej\u0161ega; delo, ki odmeva pri naslednjih generacijah gledalcev v skupnosti LGBTQIA+ in dale\u010d onkraj nje.\u00ab
\u2013 Simon McCallum, British Film Institute<\/i>, 2023<\/p>\n
\u00bbModra<\/b> je Jarmanov najbolj presunljiv, hkrati pa najbolj eksperimentalen in idiosinkrati\u010den film. \/…\/ Dnevni\u0161ki zapisi, ki jih berejo igralci, so vizualno sugestivni in na trenutke skoraj neznosno ganljivi. Ker izhaja iz Jarmanove lastne izku\u0161nje z aidsom, film uspe biti oseben in avtobiografski, hkrati pa se dotakne tudi zavesti gledalca, ki ob tej svetovni epidemiji nikakor ne more ostati ravnodu\u0161en.\u00ab
\u2013 Brian Hoyle, Senses of Cinema<\/i>, 2017<\/p>\n
\u00bbModra<\/b> Dereka Jarmana je eden najbolj intimnih filmov, kar sem jih kdaj videl. \/…\/ Umetnost mora slaviti \u017eivljenje. Modra<\/b> sporo\u010da: \u2018To je vse, kar imam: slepota, pribli\u017eevanje smrti. Vendar ni tako hudo.\u2019 <\/i>Derek je od\u0161el na dober na\u010din. In vsi bomo od\u0161li tako, \u010de bomo \u017eiveli s tak\u0161no neverjetno energijo, radovednostjo, milino in predanostjo.\u00ab
\u2013 Christopher Doyle, 2005<\/p>\n
\u00bbKo zavra\u010da upodabljanje telesa in ponudi le modro platno, na katerega gledalec projicira lastne podobe, se Jarman briljantno izogne dilemi ob prikazovanju aidsa \u2013\u00a0Modra<\/b> je pri\u010devanje o bolezni, ki pa kljubuje tako narcisizmu Collarda in Guiberta kot vsiljivim vdorom dokumentarnega pogleda. Nau\u010di nas, da nehamo gledati in namesto tega za\u010dnemo poslu\u0161ati.\u00ab
\u2013 Paul Julian Smith, Sight and Sound<\/i>, 1993<\/p>\n
\u00bbModra<\/b> je morda res zahteven, \u017ealosten in ob\u010dasno utrudljiv film, vendar ga hkrati preveva nekak\u0161no \u010dudno upanje. Jarman se vsekakor no\u010de prepustiti cenenemu \u010dustvovanju, pa tudi ne krotiti svojega vro\u010dekrvnega temperamenta. \/…\/ Trmasti duh optimizma Modre<\/b> izhaja iz odkritosti, s kakr\u0161no Jarman raziskuje svoje telesne omejitve, ter iz domiselnosti, s katero svojo bolezen preoblikuje v zadnji in morda ultimativni manifest o svojem pogledu na filmski medij. Barva v Modri<\/b> nikoli ni samo fizi\u010dno dejstvo, \u010dutni dra\u017eljaj ali simbolni nadomestek. Je vse to in \u0161e ve\u010d, pogosto hkrati. V trenutku, ko se njegov svet pogreza v temo, nas Jarman povabi, naj razi\u0161\u010demo in cenimo ve\u010dplastne u\u017eitke \u017eivljenja tako intenzivno kot on sam. Njegova modra vztraja \u0161e dolgo po neizogibnem rezu v \u010drno.\u00ab
\u2013 Matt Connolly, Reverse Shot<\/i>, 2012<\/i><\/p>\n
\u00bbKot pravi producent \/\u2026\/ James Mackay, je predmet filma umirajo\u010di mo\u0161ki, ki gleda v svet. To je bila dobrodo\u0161la perspektiva, saj je ve\u010dina filmov izku\u0161njo aidsa sku\u0161ala ujeti s prikazovanjem trpe\u010dih, prezgodaj postaranih in iz\u010drpanih mo\u0161kih, ne da bi uspela najti ravnovesje. Z drugimi besedami: poskusi, da bi prikazali resnost stanja, so se sprevrgli v nekoristen spektakel. Jarmanov film se temu izogne. Treba je poudariti, da kljub preizku\u0161nji, ki jo opisuje, nikoli ne zaide v objokovanje, tarnanje ali inkoherentnost. Jarman vse do konca ohrani estetski nadzor in mirnost. Nadzora ne izgubi niti v delih, ki opisujejo obup.\u00ab
\u2013 Michael Charlesworth, Blue<\/i>, 2023<\/p>\n
\u00bbModra<\/b> je ni\u010d manj kot revolucionaren kinematografski dose\u017eek, ki je na novo definiral predstave o tem, kaj je v filmskem mediju mogo\u010de.\u00ab
\u2013 David Garner, Perverse Law: Jarman as Gay Criminal Hero<\/i>, 1996<\/p>\n
<\/i>\u00bbModra<\/b> pri ve\u010dini tistih, ki jo izkusimo, ne izzove le skrajno pozitivnih ali negativnih odzivov, temve\u010d postavi pod vpra\u0161aj tudi na\u0161 \u2018naravni odnos\u2019 (bolje re\u010deno \u2018naturalizirani odnos\u2019) do pojava, ki mu pravimo \u2018film\u2019.\u00ab
\u2013 Vivian Sobchack, Cin\u00e9ma<\/i>, 2012<\/p>\n
\u00bbTa film je marsikaj \u2013 trezen in hudomu\u0161en, elegi\u010den in hkrati izjemno \u017eiv \u2013, a nikoli samopomilujo\u010d. Predvsem pa gre za delo umetnika, ki je tudi v svojem zadnjem letu prekipeval od \u017eivljenja.\u00ab
\u2013 Melissa Anderson, The Village Voice<\/i>, 2014<\/p>\n
\u00bbKar se gledalcem, ki ne poznajo Jarmana, sprva morda zdi odbijajo\u010de, zaradi drzne bli\u017eine kmalu postane vabljivo. Modra<\/b> je bistvo filma kot ontolo\u0161ke \u0161tudije, osupljivo bole\u010da izku\u0161nja, ki razkrije najbolj transcendentne lastnosti filmske umetnosti.\u00ab
\u2013 Kathleen Sachs, Cine-File,<\/i> 2016<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ganljiv, provokativen, \u017ealosten, meditativen, radosten, ironi\u010den in sme\u0161en \u2013 kakofonija \u010dustev, ki jih gledalec do\u017eivlja na povsem subjektiven na\u010din. Modra je hvalnica notranjemu \u017eivljenju, ki ohranja kan\u010dek optimizma in \u010dlove\u010dnosti sredi obupa.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":324065,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/324058"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/324065"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=324058"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}