www.loispatino.es<\/a><\/p>\niz prve roke
<\/b>\u00bbMislim, da nas zanimajo stvari, ki jih ne razumemo. Vse kulture in religije sku\u0161ajo s pomo\u010djo mitov in verovanj ponuditi odgovore na neznano. Eno najpomembnej\u0161ih je vpra\u0161anje, kaj nas \u010daka po smrti. Zdi se, da sku\u0161ajo te zgodbe ubla\u017eiti na\u0161 strah pred smrtjo. S Samsaro<\/b> sem se \u017eelel posvetiti budisti\u010dnemu odgovoru na to skrivnost. V Tibetanski knjigi mrtvih<\/i>, besedilu, ki naj bi nam ga brali pred smrtjo, so budisti opisali zelo kompleksno in celovito izku\u0161njo. Knjiga pravi: zgodilo se bo to in to, ni\u010d ni neznanega, ne bojte se, vse je del vas. \/\u2026\/
V Samsari<\/b> se osredoto\u010dam na nekatere stalnice mojega ustvarjanja: razmislek o odnosu med \u010dlovekom in pokrajino; antropolo\u0161ki interes, usmerjen zlasti v mitsko in duhovno; ter \u017eeljo, da bi gledalcu pri\u010daral intimno, meditativno izku\u0161njo. V prej\u0161njih filmih sem razvil koncepte, ki te\u017eijo k \u2018izpraznjenju\u2019 slike: oddaljenost, trajanje in negibnost. \u010clove\u0161ki liki so videti zelo oddaljeni, skoraj ohromljeni, kar sugerira izginevanje, raztapljanje \u010dloveka v pokrajini. Tako kot pri drugih filmih tudi v Samsari<\/b> izhajam iz freudovskega koncepta \u2018oceanskega ob\u010dutka\u2019: ob\u010dutka, da smo del neke celote, podobno kot je kapljica vode nelo\u010dljiv del oceana. Ta ideja duhovne povezanosti je prisotna tudi v konceptu budisti\u010dnega razsvetljenja, ki ga projekt raziskuje.
V Samsari<\/b> sem \u017eelel omenjeno \u2018izpraznjenje\u2019 slike popeljati korak dlje ter globlje raziskati idejo nevidnega v filmski umetnosti. Porodila se mi je zamisel o filmu, ki bi ga gledali z zaprtimi o\u010dmi. Filmsko izku\u0161njo sem \u017eelel pribli\u017eati meditaciji, dvorano pa spremeniti v prostor skupinske meditacije. Poleg tega me je zanimala pomno\u017eitev podob, ki jo spro\u017ei dejanje zapiranja o\u010di \u2013 na\u010din, kako zvok pri vsakem gledalcu prikli\u010de druga\u010dne podobe \u2013, pa tudi edinstvena zaznavna izku\u0161nja, ko s svetlobo obsijana veka postane nekak\u0161en zaslon. Tibetanska knjiga mrtvih<\/i>, ki vsebuje podroben opis posmrtnega \u017eivljenja, se mi je zdela popolno izhodi\u0161\u010de za razvoj te ideje. Filmska dvorana je namre\u010d nekak\u0161en prostor duhov, kjer je ob\u010dutek minljivosti \u0161e posebej prisoten. \/…\/ Izku\u0161nja je po eni strani zelo intimna, saj smo v svojem telesu in zgolj poslu\u0161amo, po drugi strani pa se zavedamo, da ljudje okoli nas do\u017eivljajo podobno. Mislim, da je to lahko zelo mo\u010dna izku\u0161nja. \/…\/
\u017delel bi, da ob\u010dinstvo odide domov z ob\u010dutkom, da smo vsi del iste celote. Ideja je prisotna v \u0161tevilnih misti\u010dnih vejah religij, kot sta na primer sufizem in katoli\u0161ka mistika, seveda pa tudi v Tibetanski knjigi mrtvih<\/i>. Eden klju\u010dnih ciljev knjige je prepoznati vso svetlobo kot svojo lastno in ves zvok kot svoj lasten. S Samsaro<\/b> gremo \u0161e korak naprej, saj prek ideje o du\u0161i, ki potuje iz enega telesa v drugo, pove\u017eemo zelo razli\u010dni kulturi. V nekem smislu gre za skromen poskus, da bi v svet vnesli ve\u010d tovari\u0161tva. Mislim, da je to dober cilj.\u00ab
\u2013 Lois Pati\u00f1o<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bb\u2018Ali si vedel, da sli\u0161imo tudi po smrti?\u2019 <\/i>Vpra\u0161anje se pojavi \u017ee na za\u010detku Pati\u00f1ovega filma \/\u2026\/ in ga spremlja vse od prvega do zadnjega posnetka \u2013 gre namre\u010d za popoln povzetek ve\u010d\u010dutne izku\u0161nje tega izjemnega popotovanja skozi telesa, \u010das in prostor. \u2018Gledati\u2019 je preskromna beseda za do\u017eivetje, ki nam ga je pripravil Pati\u00f1o. Samsara<\/b> je eden redkih filmov, ki v svoje vesolje povabi vse na\u0161e telo \u2013 film, katerega tipni, slu\u0161ni in vohalni u\u017eitki so ravno tako intenzivni kot njegovo vizualno bogastvo. To je zgodba, ki te\u010de kot Heraklitova reka: vanjo ne moremo stopiti dvakrat, saj film ni ve\u010d isti, pa tudi mi nismo ve\u010d isti ljudje. \/\u2026\/ Nisem povsem prepri\u010dan, da sem ista oseba, kot sem bil, ko sem stopil v dvorano. \u2018Svet se odpre tistim, ki se odprejo njemu,\u2019<\/i> prerokuje Amid na za\u010detku filma; v delu, ki \u017eeli spremeniti na\u010din, kako se odzivamo na stvari okoli sebe, te besede zvenijo kot izjava o poslanstvu. Zaprimo torej o\u010di.\u00ab
\u2013 Leonardo Goi, The Film Stage<\/i><\/p>\n
\u00bb\u0160panski re\u017eiser Lois Pati\u00f1o s simfoni\u010dnim, nenehno spreminjajo\u010dim se popotovanjem od budisti\u010dnega templja v Laosu do gojilnice morskih alg v Zanzibarju raziskuje duhovne in filmske meje. \/\u2026\/ Zdi se, da sopostavitev obeh svetov \u2013 filozofskega in politi\u010dnega, metafizi\u010dnega in snovnega \u2013 slavi bogastvo \u017eive izku\u0161nje. Prehod med njima nam omogo\u010di, da ob\u010dudujemo \u010dude\u017eno mo\u010d filma kot umetnosti sublimnega.\u00ab
\u2013 Ben Nicholson,\u00a0Sight and Sound<\/i><\/p>\n
\u00bbSamsara<\/b>, delno film, delno vodena meditacija, je druga\u010dna od vsega, kar boste kdaj do\u017eiveli v kinu. \/…\/ To je osupljivo izvirna in globoka umetni\u0161ka stvaritev. \u010ce je le mogo\u010de, si jo oglejte (in ji prisluhnite) v kinu.\u00ab
\u2013 Wendy Ide,\u00a0The Guardian<\/i><\/p>\n
\u00bbOsrednji del\u00a0Samsare<\/b>, interaktivno potovanje skozi bardo<\/i>, je eden najbolj izjemnih dose\u017ekov tako imenovanega raz\u0161irjenega filma v zadnjem \u010dasu.\u00ab
\u2013 Jordan Cronk, Film Comment<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm, postavljen v Laos in Zanzibar, je skrivnosten in spokojen, hkrati pa obarvan z ne\u010dim \u017eivahnim, celo igrivim. To je eno tistih navidezno resnih del, ki jih je najbolje gledati s smislom za humor \u2013 zanj pa je Graham Greene neko\u010d dejal, da je bil edina stvar, zaradi katere je lahko verjel v Boga.\u00ab
\u2013 Peter Bradshaw, The Guardian<\/i><\/p>\n
\u00bbPetnajstminutni\u00a0coup de cin\u00e9ma<\/i> \/\u2026\/ se navezuje na dve pomembni tradiciji eksperimentalne kinematografije. Prva je t. i. raz\u0161irjeni film Gena Youngblooda, ki ga je opisal v klasi\u010dnem istoimenskem besedilu in ki v naj\u0161ir\u0161em smislu pomeni \u2018poskus pribli\u017eevanja miselnim oblikam\u2019<\/i>. \/…\/ Druga eksperimentalna tradicija, na katero se Samsara<\/b> opira, pa je t. i. flicker film<\/i>. Izvirnost Samsare<\/b> je torej v zdru\u017eevanju psihedeli\u010dnih, mandali podobnih form raz\u0161irjenega filma Jordana Belsona in Jamesa Whitneyja z domiselno nadgradnjo flicker filma<\/i>.\u00ab
\u2013 Lawrence Garcia, Cinema Scope<\/i><\/p>\n
\u00bbV Samsari<\/b> se \u010dutno in duhovno zlijeta v nekaj opojnega in po\u017eivljajo\u010dega \u2013 ko se odvrti zaklju\u010dna \u0161pica, imamo ob\u010dutek, kot bi bile na\u0161e du\u0161e kolektivno o\u010di\u0161\u010dene. \/…\/ Tiha, radikalna mojstrovina, ki se bo gotovo uvrstila visoko na \u0161tevilne lestvice najbolj\u0161ih filmov leta.\u00ab
\u2013 Neil Young,\u00a0Little White Lies<\/i><\/p>\n
\u00bbEna najglobljih in najbolj visceralnih izku\u0161enj, kar sem jih kdaj imel v kinu. Film, ki ga ni mogo\u010de opisati z besedami, bolj kot katerikoli drug v zadnjem \u010dasu zahteva ogled na najve\u010djem mo\u017enem platnu.\u00ab
\u2013 Daniel Turner,\u00a0Journey Into Cinema<\/i><\/p>\n
\u00bbSamsara <\/strong>gre tja, kamor filmi, sicer ne grejo. \/\u2026\/ Samsara<\/strong>, ki tajskemu re\u017eiserju Apichatpongu Weerasethakulu dolguje toliko, kot Apichatpong Weerasethakul dolguje dadaizmu, poka\u017ee, kaj vse je lahko film. Ali bolje re\u010deno: poka\u017ee nam, da je filma najve\u010d prav tam, kamor film obi\u010dajno ne zaide, in da najve\u010dje \u0161e neodkrite zaloge filma skriva prav imerzivna meja med vidnim in nevidnim, sli\u0161nim in nesli\u0161nim, \u017eivim in mrtvim. ZA+\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n\u00bbSamsara <\/strong>ni samo film kot umetnina, temve\u010d je celovita filmska izku\u0161nja, kakr\u0161no v \u017eivljenju do\u017eivimo le tu in tam, \u010de sploh. \/\u2026\/ Samsara <\/strong>torej ob pomo\u010di umetnosti in tehnologije iz nas izvabi meditativna in zanesena stanja. Lahko se vpra\u0161amo, kaj s tem dose\u017eemo in ali ne gre nemara za bli\u017enjico do duhovne izku\u0161nje za po ve\u010dini razduhovljeno zahodno ob\u010dinstvo. Obenem pa ne moremo spregledati izjemnega pomena pribli\u017eanja drugih \u017eivljenjskih oblik in obujanja kozmi\u010dnih ob\u010dutij, ki jih mno\u017ei\u010dna civilizacija ne pozna ve\u010d. Pa tudi ne velikega umetni\u0161kega podviga, ki ga zahteva posredovanje take izku\u0161nje skozi filmsko obliko, dokler se le zavedamo meje med filmom in duhovnostjo samo. In dokler se zavedamo, da je religiozni sinkretizem sicer lahko zelo plodovit, vendar ni samoumeven. Lahko zatrdimo, da se tega zaveda tudi re\u017eiser Lois Pati\u00f1o.\u00ab
– Muanis Sinanovi\u0107, RA Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Du\u0161a potuje med Laosom in Tanzanijo, iz enega telesa v drugo. Samsara nas povabi, da zapremo o\u010di in se ji pridru\u017eimo \u2026 V meditativnem popotovanju, imenovanem po budisti\u010dnem ciklu \u017eivljenja, smrti in reinkarnacije, Lois Pati\u00f1o nadaljuje z raziskovanjem filma kot potopitvene izku\u0161nje.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":323038,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/323037"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/323038"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=323037"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}