zgodba
<\/b>Osemletni deklici ni v\u0161e\u010d, ko jo ljudje kli\u010dejo z imenom Aitor. Vzdevek Coc\u00f3 zveni bolje, a tudi ne \u010disto prav. Medtem ko med \u010debeljimi panji raziskuje svojo identiteto, \u017eenske iz njene dru\u017eine razmi\u0161ljajo o lastnih \u017eivljenjih in \u017eeljah …<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbV svojih filmih si vedno znova zastavljam vpra\u0161anja, kot so: kdaj ugotovimo, kdo smo; kako je na\u0161e razumevanje identitete povezano s telesom; ali je samoidentiteta zgolj intimen in oseben ob\u010dutek ali nanjo vpliva tudi zunanji pogled? \/\u2026\/ 20.000 vrst \u010debel<\/b> je zgodba o odra\u0161\u010danju, v kateri raziskujem odnos med telesom, spolom in identiteto \/…\/. To ni le film o transspolnem otroku, temve\u010d medgeneracijski portret, ki govori o identiteti in sprejetosti v dru\u017eini, oblikovanju odnosov med spoloma, tradiciji in spremembah, predvsem pa o potrebi, da bi nas imeli radi tak\u0161ne, kakr\u0161ni smo. \/\u2026\/ Rodila sem se kot peta od \u0161estih otrok, ve\u010dinoma deklic. Od nekdaj sem \u010dutila neskladje med vlogo, ki mi je bila dodeljena doma, in pri\u010dakovanji v zvezi z mojim obna\u0161anjem v dru\u017ebi. Od \u0161estega do trinajstega leta sem se ukvarjala s plavanjem. Vsak dan sem trenirala, tekmovala v dekli\u0161ki kategoriji in se preobla\u010dila v garderobah, lo\u010denih po spolu. \/…\/ Ker sem imela rada \u0161port, sem ve\u010dino otro\u0161tva pre\u017eivela obkro\u017eena s fanti \u2013 u\u017eivala sem v telesni dejavnosti, tekmovanjih, igranju iger \u2026 Toda hkrati se nikoli nisem zares po\u010dutila kot del te skupine. \/…\/ Film je nastal iz potrebe, da postavim pod vpra\u0161aj togi sistem spolov, ki zanika in dru\u017ebeno kaznuje obmo\u010dja med obema skrajnostma. To zanikanje je povzro\u010dilo in \u0161e vedno povzro\u010da veliko trpljenja. \/…\/ Obrnila sem se na zdru\u017eenje, ki me je povezalo s pribli\u017eno dvajsetimi dru\u017einami z otroki, starimi od tri do devet let. \/…\/ Zelo se me je dotaknilo, ko so mi nekatere dru\u017eine povedale, da je bilo [soo\u010denje z otrokovo transspolnostjo] zanje pozitivna izku\u0161nja, ki jih je \u0161e bolj povezala. Vsega skupaj niso do\u017eivljali kot te\u017eave, temve\u010d kot proces, ki je postavil pod drobnogled dru\u017einska pravila in jim omogo\u010dil, da jih spremenijo. Prisililo jih je, da znova premislijo svoj odnos do otroka, svojo vlogo matere oziroma o\u010deta, pa tudi lastne izku\u0161nje v zvezi z vpra\u0161anjem identitete. \u010cudovito se mi je zdelo tudi, da dru\u017eine nikoli niso uporabile besede \u2018tranzicija\u2019 za opis procesa, skozi katerega naj bi \u0161li njihovi transspolni otroci. Nasprotno: \u2018tranzicijo\u2019 sta do\u017eivela njihov lastni pogled in pogled okolice. Otroci so ostali, kar so bili; spremeniti in razviti so se morali drugi. Mislim, da to idejo najdemo tudi v mojem filmu. \/\u2026\/ V panju ima vsaka \u010debela svojo vlogo in vse so nujne za delovanje skupine. Toda panj je ve\u010d kot le vsota posameznih \u010debel; sam po sebi je \u017eiv organizem. To se mi je zdela zanimiva metafora za film, ki govori o napetosti med posameznikom in skupnostjo. \/\u2026\/ Poleg tega imajo \u010debele in \u010debelnjaki pomembno dru\u017ebeno in duhovno vlogo v \u017eivljenju Baskov, katerih kulturo sem prav tako \u017eelela prikazati.\u00ab
\u2013 Estibaliz Urresola Solaguren<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbSof\u00eda Otero je pri komaj devetih letih prejela srebrnega medveda za najbolj\u0161o glavno vlogo na Berlinalu \/…\/. Za tak\u0161en dose\u017eek je morala gotovo ustvariti eno najbolj\u0161ih otro\u0161kih vlog vseh \u010dasov \u2013 in mislim, da jo \u010disto verjetno tudi je. \/\u2026\/ Njen obraz je prava mala opera upanja, zbeganosti in upora \/…\/. Deklica je v srcu tega sijajnega celove\u010dernega prvenca Estibaliz Urresola Solaguren, ki nekako uspe v eni sami potezi opraviti z vsemi razgretimi polemikami o trans posameznikih \/…\/. Pravi \u010dude\u017e.\u00ab
\u2013 James Saynor, The Arts Desk<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm o transspolnem dekletu, ki spro\u017ei revolucijo okoli sebe zgolj s svojo prepri\u010danostjo, zgolj s svojo prisotnostjo, in ki jo ve\u010d kot mojstrsko odigra \u010dudovita Sof\u00eda Otero, je znova dokazal, da je na dobri poti, da postane film leta. \/\u2026\/\u00a020.000 vrst \u010debel<\/b> govori o razumevanju, o pribli\u017eevanju, pa tudi \u2013 v mnogo bolj osnovnem smislu \u2013 o \u017eivljenju. To je film, zgrajen iz \u010dustev, film s \u010dustvi; film, ki mu \u010dustva Sofiinih \u017eare\u010dih o\u010di dajejo smisel in razlog za obstoj. Sli\u0161i se izjemno in tako tudi je. \/\u2026\/ 20.000 vrst \u010debel<\/b>, celove\u010derni re\u017eijski prvenec Estibaliz Urresola Solaguren, je film, zgrajen iz jasnine o\u010di glavne junakinje; iz pogleda deklice, ki se spra\u0161uje o tem, kar vidi, in ki ljudi okoli sebe prisili, da priznajo osuplost nad preprostim dejstvom, da so \u017eivi. \/\u2026\/ To je film s tisto \u2018mogo\u010dno, skrivnostno in paradoksalno\u2019 <\/i>silo, ki po besedah pesnika, dramatika in \u010debelarskega strokovnjaka Mauricea Maeterlincka sestavlja duh vsakega panja.\u00ab
\u2013 Luis Mart\u00ednez, El Mundo<\/i>\u00a0<\/p>\n
\u00bbNoben cinefil ne bo spregledal vzporednice, ko bo sli\u0161al, da gre za \u0161panski film, ki vklju\u010duje \u010debele in govori o otroku v iskanju lastnega prostora pod soncem: v mislih imam seveda\u00a0Duh panja<\/b>, klasiko Victorja Ericeja iz leta 1973. Re\u017eiserka \/\u2026\/ se delu ne\u017eno pokloni, proti koncu pa vklju\u010di celo iskanje pogre\u0161ane deklice \u2013 tako kot v svoji mojstrovini stori Erice, sklicujo\u010d se na podoben prizor iz Frankensteina<\/b>. Gre za mojstrski prijem v vznemirljivem, pristnem in ganljivem filmu o tem, kako dru\u017eba vztrajno vidi po\u0161asti tam, kjer jih ni.\u00ab
\u2013 Lee Marshall,\u00a0Screen Daily<\/i><\/p>\n
\u00bb20.000 vrst \u010debel<\/b> je zgodba o odra\u0161\u010danju, zaznamovana s simbolizmi prehodov in liminalnih prostorov \u2013 med Francijo in \u0160panijo, mestom in pode\u017eeljem, otrokom in materjo.\u00a0\/\u2026\/ Estibaliz Urresola Solaguren k tematiki pristopi osve\u017eujo\u010de celostno in so\u010dutno ter nam z mlado\u00a0Sof\u00edo Otero\u00a0predstavi eno najbolj prepri\u010dljivih otro\u0161kih igralk zadnjega leta.\u00ab
\u2013 Veronika Zakonj\u0161ek, Dnevnik<\/i><\/p>\n
\u00bbTa spretno izpeljani, nepretenciozni in osve\u017eujo\u010de lahkotni film se pona\u0161a s tiste vrste naturalisti\u010dnim, dokumentarno obarvanim slogom, ki pogosto vzbuja primerjave z deli bratov Dardenne. Toda v tonskem smislu je\u00a020.000 vrst \u010debel<\/b>\u00a0pravzaprav bli\u017eje sve\u017ei, \u017eivahni energiji Carle Sim\u00f3n, s pridihom zemeljske magije in obrednega vra\u017eeverja, ki preveva dela Alice Rohrwacher, \u0161e posebej \u010cudesa<\/b> \u2013 film s \u010disto svojim simboli\u010dnim odnosom do \u010debel. \/…\/ [Spolna identiteta] je eno najbolj pere\u010dih vpra\u0161anj, ki trenutno burijo duhove \u2013 in pogumna izbira za prvenec. Toda razpravi, ki se obi\u010dajno razvname v glasen prepir, se re\u017eiserka pridru\u017ei z ne\u017enim, empati\u010dnim filmom in jo sti\u0161a v \u0161epet. Izka\u017ee se, da tako sli\u0161imo veliko bolje.\u00ab
\u2013 Wendy Ide, The Guardian
<\/i><\/p>\n
\u00bb\u017denske razli\u010dnih generacij se namre\u010d razli\u010dno odzovejo na to, da postaja ena izmed njih: Ane (Patricia Lopez Arnaiz), njegova mama, nesojena kiparka, ki se ravno lo\u010duje, to sprejme strpno, v skladu z liberalno etiketo, njeno mamo (Itziar Lazkano) to zgrozi in razjezi (ve\u010d discipline!), stara teta (Ane Gabarain), potrpe\u017eljiva \u010debelarka, pa v mali transspolni osebi vidi le eno izmed 20.000 vrst \u010debel. Re\u010di ho\u010de: vsi druga\u010dni, vsi enakopravni! Dovolj je videla, da ve, da je vstopanje v ta svet vedno in neizbe\u017eno mu\u010den, naporen, zapleten proces – \u017ee za binarne, kaj \u0161ele nebinarne. ZA+\u00ab
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/p>\n
\u00bb20.000 vrst \u010debel<\/b> je rahlo\u010duten celove\u010derni igrani prvenec, ki ga podpisuje scenaristka in re\u017eiserka Estibaliz Urresola Solaguren. V prvi vrsti gre za dru\u017einsko dramo, kjer napetost ustvarjajo predvsem odnosi med njimi in razli\u010dne dihotomije \u2013 od tistih zunanjih, kot je \u017eivljenje v mestu in na konservativnem pode\u017eelju, prek dru\u017ebenih vlog in pri\u010dakovanj do vpra\u0161anj najgloblje, spolne in sicer\u0161nje identitete. Avtorica v razvoju filmske pripovedi spretno plasti razli\u010dne ravni, od izobrazbenih do jezikovnih; znajdemo se na mejnem geografskem podro\u010dju in v pogovoru se izmenjujejo baskovski, \u0161panski in francoski jezik, vsak s svojimi pomenskimi odtenki. \/\u2026\/ Avtorici lahko samo \u010destitamo za sijajno prepleteno filmsko tkivo o gnosti\u010dnem spoznavanju samega sebe. Hkrati je to prvenec in zrelo delo.\u00ab
\u2013 Gorazd Tru\u0161novec, RA Slovenija<\/p>\n
\u00a0<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Tanko\u010dutna, s soncem obsijana zgodba o otroku, ki i\u0161\u010de svoje ime. Prvenec baskovske re\u017eiserke je devetletni igralki prinesel nagrado za najbolj\u0161o vlogo na Berlinalu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":341272,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/323031"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/341272"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=323031"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}