zgodba
<\/b>U\u010ditelj likovne vzgoje se po po\u010ditnicah vrne v zasne\u017eeno vas na vzhodu Anatolije, kjer kon\u010duje \u010detrto leto obveznega slu\u017ebovanja. Toda sredi \u0161e ene neskon\u010dne zime za\u010dne po\u010dasi izgubljati upanje, da bo kdaj pobegnil nespodbudnemu pode\u017eelskemu okolju \u2026<\/p>\n
portret avtorja iz prve roke kritike \u00bb[Ceylanovi filmi] se pogosto zgledujejo pri dramskih in drugih literarnih zvrsteh 19. stoletja, a hkrati ostajajo trdno zasidrani v svoji filmski sodobnosti; podobno kot dela Ingmarja Bergmana in Andreja Tarkovskega. Omenjena avtorja sta dva izmed re\u017eiserjevih vzornikov in mislim, da je pri\u0161el \u010das za priznanje: Ceylan ju je dosegel ali celo presegel.\u00ab \u00bbSuhe trave<\/b> so Ceylanov najdalj\u0161i film doslej. So pa tudi eno najbolj hipnoti\u010dnih del v njegovi karieri in zagotovo eden najbolj\u0161ih filmov tega ali kateregakoli drugega leta. \/\u2026\/ Iz kinodvorane odidemo polni mra\u010dne empatije do likov in do samih sebe.\u00ab \u00bbCeylan je velik umetnik pisanja, scenarij za pri\u010dujo\u010di film pa je nekaj, kar bi najbr\u017e moralo viseti v Louvru \/…\/. Zahvaljujo\u010d Celilo\u011flujevi skrbno odmerjeni igri ter scenariju, ki se izogne preprostim sodbam, [u\u010ditelj] Samet postane oseba neskon\u010dne literarne privla\u010dnosti \u2013 po\u0161ast in mu\u010denik, ujeta v istem telesu.\u00ab \u00bb\/\u2026\/ film deluje kot priredba nekega izgubljenega, zajetnega ruskega idejnega romana iz 19. stoletja, ki so ga \u010dastili eksistencialisti sredine 20. stoletja, nato pa je bil ve\u010dinoma pozabljen, dokler mu Ceylan ni dal novega smisla.\u00ab \u00bbEna najve\u010djih skrivnosti Ceylanovega ustvarjanja je, kako se njegovim gostobesednim filmom uspe izogniti \u010dustveni odmaknjenosti komornih dram, na katere tako pogosto spominjajo.\u00a0Suhe trave<\/b> so \u0161e en sijajen primer tega paradoksa; film, v katerem se pogovori pravzaprav ne razvijajo, ampak eksplodirajo.\u00ab \u00bbSuhe trave<\/b> \u2013 dalj\u0161e, z ve\u010d dialogi, bolj ostre, bolj trpke in bolj meditativne kot katerokoli drugo re\u017eiserjevo delo \u2013 <\/b>so Ceylanov vrhunec. \/…\/ Poznamo vsaj dve kategoriji re\u017eiserjev. Tiste, ki z vsakim filmom eksperimentirajo, se na novo izumljajo in v izbrani temi raziskujejo nove forme, na primer Kubrick in Soderbergh. Ter tiste, ki ves \u010das orjejo isto brazdo, med njimi Bergman in Tarkovski, v upanju, da bodo v globini zemlje odkrili ve\u010d resnice in kompleksnosti. Moralist in meteorolog du\u0161 Nuri Bilge Ceylan je zagotovo \u010dlan te zadnje dru\u017eine, s filmom Suhe trave<\/b> pa zakoplje \u0161e globlje v siva brezna \u010dustev. \/…\/. Suhe trave<\/b> so velik film na sti\u010di\u0161\u010du banalnega in veli\u010dastnega, neznatnega in brezmejnega.\u00ab \u00bbCeylan v\u00a0Suhih travah<\/b> tako sebi kot ob\u010dinstvu postavlja pomembno vpra\u0161anje: kaj pomeni biti del sveta? \u010ce raje opazuje\u0161 z razdalje, kot da bi se vklju\u010dil \u2013 ali gre za samoobrambo, vzvi\u0161enost ali zgolj strahopetnost?\u00ab \u00bbPretanjena, literarna, \u010dehovska freska o minevanju \u010dasa in ponovnem rojstvu \u010dustev.\u00ab \u00bbTo je kruta in melanholi\u010dna igra, ki jo Ceylan obvladuje s stra\u0161ljivo, vrhunsko lucidnostjo.\u00ab \u00bb\/…\/ Suhe trave<\/b> – eksplozivna \u0161olska drama, tur\u0161ka politi\u010dna alegorija in karakterna anatomija sebi\u010dnega, arogantnega in vase zaverovanega nihilista obenem – nenadoma postanejo nekaj dosti bolj trpkega, pesimisti\u010dnega in odkrito politi\u010dnega od Ceylanovega dosedanjega opusa. Film \u0161e zmeraj odra\u017ea avtorjev prepoznavni slog dolgih kader sekvenc in zgo\u0161\u010denih dialo\u0161kih dvobojev, ki odpirajo\u00a0vpogled v kompleksno dinamiko geografskega, etni\u010dnega in dru\u017ebenega tkiva, v katerega so vpeti protagonisti in v katerega polagoma pronica kritika tur\u0161kega militarizma, politi\u010dne korupcije in patriarhata, ki se bolj kot z vpra\u0161anji \u0161olske etike in u\u010diteljske integritete obremenjuje z vzdr\u017eevanjem\u00a0lastnih polo\u017eajev mo\u010di.\u00ab \u00bbSuhe trave<\/b> \/…\/ so polemi\u010dni, fluidni 197-minutni cineroman, mehi\u0161ki stand-off, platonski dialog, novovalovska vivisekcija nacije, kvazibrechtovska lekcija o su\u0161enju in izginjanju mo\u0161kih, o mo\u0161kih, ki izginjajo, o zatonu mo\u0161kih, o mo\u0161kih, ki izgubljajo privilegije, pomembnost, avtoriteto, mo\u010d in oblast, o zimi mo\u0161kih, o mo\u0161kih, ki nenadoma ugotovijo, da so za \u010dasom in da nimajo ve\u010d predpravice do \u00bbneprimernosti\u00ab, o mo\u0161kih, ki jih je narcizem tako zanesel, da jih odnese vsaka \u0161olarka, o mo\u0161kih, ki ne morejo ve\u010d biti u\u010ditelji, o mo\u0161kih, ki se morajo soo\u010diti s svetom, v katerem je zanje manj prostora, kot ga je bilo – o de\u017eeli, utrujeni od mo\u0161kih. Tudi sami mo\u0161ki, s Sametom in Kenanom vred, so utrujeni \u2013 utrujeni od tega, da so mo\u0161ki, od imperativa, da so mo\u0161ki. V resnici so tako utrujeni, da je vpra\u0161anje, \u010de lahko za\u010dnejo znova in \u010de lahko svetu sploh \u0161e kaj prispevajo, kot namigne aktivistka, ki je nogo izgubila v teroristi\u010dni eksploziji. Vojna je. ZA+\u00ab V filmu tur\u0161kega mojstra Nurija Bilgeja Ceylana (Zimsko spanje) veli\u010dastna, prostrana narava postane kulisa za romaneskni potop v globine \u010dlove\u0161ke du\u0161e. Nagrada za najbolj\u0161o igralko v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":339990,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/323012"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/339990"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=323012"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/b>Nuri Bilge Ceylan (1959, Istanbul) sodi med najpomembnej\u0161a imena sodobnega avtorskega filma. Njegov prvenec\u00a0Zapredek<\/strong>\u00a0(Koza) se je leta 1995 kot prvi tur\u0161ki kratkometra\u017eec uvrstil v tekmovalni program festivala v Cannesu. Sledila je t. i. pode\u017eelska trilogija: Mestece<\/strong>\u00a0(Kasaba, 1997),\u00a0Majski oblaki<\/strong>\u00a0(May\u0131s S\u0131k\u0131nt\u0131s\u0131, 1999) in\u00a0Oddaljen<\/strong>\u00a0(Uzak, 2003). Pod vse tri se Ceylan ni podpisal le kot scenarist in re\u017eiser, ampak tudi kot direktor fotografije, oblikovalec zvoka, producent in monta\u017eer. Oddaljen<\/strong>\u00a0je leta 2003 prejel veliko nagrado \u017eirije v Cannesu, kasneje pa postal najbolj nagrajevan film v zgodovini tur\u0161ke kinematografije. V Cannesu so bila nagrajena tudi re\u017eiserjeva naslednja dela:\u00a0film Podnebje<\/strong>\u00a0(\u0130klimler) je leta 2006 osvojil nagrado FIPRESCI,\u00a0Tri opice<\/strong>\u00a0(\u00dc\u00e7 Maymun) dve leti kasneje nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo, Bilo je neko\u010d v Anatoliji\u00a0<\/strong>(Bir Zamanlar Anadolu\u2019da) veliko nagrado \u017eirije leta 2011,\u00a0Zimsko spanje<\/strong>\u00a0(K\u0131\u015f Uykusu) pa leta 2014 zlato palmo in nagrado FIPRESCI. V uradni tekmovalni program omenjenega festivala se je uvrstil tudi z Divjo hru\u0161ko<\/b> (Ahlat A\u011fac\u0131, 2018).
www.nuribilgeceylan.com<\/a><\/strong><\/p>\n
<\/b>\u00bbK snemanju filma o u\u010ditelju likovne vzgoje med obveznim slu\u017ebovanjem v vzhodni Anatoliji me je spodbudila predvsem misel, da bi tema lahko porodila bogato paleto dogodkov in situacij, ki bi povabili k razmisleku o nekaterih temeljnih dihotomijah, s katerimi se v na\u0161i dr\u017eavi nenehno soo\u010damo, na primer dobro nasproti zlu in individualizem nasproti kolektivizmu. \/\u2026\/ Skozi pripoved o u\u010ditelju, ki se bli\u017ea koncu obveznega slu\u017ebovanja v oddaljenem delu dr\u017eave in \u017ee leta sanja o premestitvi v Istanbul, nisem sku\u0161al prikazati le razlik med vlogama gostitelja in pri\u0161leka, psiholo\u0161kih posledic \u017eivljenja na obrobju ter ob\u010dutkov izolacije, odtujenosti in izklju\u010denosti, pa\u010d pa tudi te\u017eke vsakodnevne boje prebivalcev regije ter dinamiko geografskega, etni\u010dnega ali dru\u017ebenega tkiva, v katerega so vpeti. \/\u2026\/ Ko sem pri devetnajstih letih prebral Zlo\u010din in kazen, se je moje \u017eivljenje spremenilo. O svojih likih razmi\u0161ljam skozi prizmo te knjige. Gre seveda za druga\u010dno dr\u017eavo z druga\u010dno kulturo; vsaka dr\u017eava ima svojo kulturo in ljudje smo razli\u010dni. Toda tisto, \u010desar niti \u010das niti kultura ne spremenita, so du\u0161e, ki so povsod enake. In prav to \u017eelim raziskati in razumeti.\u00ab
\u2013 Nuri Bilge Ceylan<\/p>\n
<\/b>\u00bbV delu, po poglavjih razdeljenem na eksplozivno \u0161olsko dramo, provokativno eti\u010dno lekcijo, zapleten ljubezenski trikotnik in neusmiljeno anatomijo mizantropa, Ceylanov dramatur\u0161ki talent zasije, kot ni \u017ee od filma Bilo je neko\u010d v Anatoliji<\/b> (2011).\u00ab
\u2013 Guy Lodge, Variety<\/i><\/p>\n
\u2013 A. S. Hamrah, The Nation<\/i><\/p>\n
\u2013 Bilge Ebiri,\u00a0Vulture<\/i><\/p>\n
\u2013 David Jenkins, Little White Lies<\/i><\/p>\n
\u2013 Leslie Felperin, The Hollywood Reporter<\/i><\/p>\n
\u2013 Leonardo Goi, The Film Stage<\/i><\/p>\n
\u2013 Fr\u00e9d\u00e9ric Mercier, Transfuge<\/i><\/p>\n
\u2013 Alissa Wilkinson, The New York Times<\/i><\/p>\n
\u2013 Louis Guichard, T\u00e9l\u00e9rama<\/i><\/p>\n
\u2013 Etienne Sorin, Le Figaro<\/i><\/p>\n
– Veronika Zakonj\u0161ek, Dnevnik<\/em><\/p>\n
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"