zgodba
<\/b>Takumi in njegova osemletna h\u010derka Hana prebivata v majhni vasi sredi gozdov. Tako kot generacije pred njima \u017eivita skromno \u017eivljenje v skladu z ritmi in zakoni narave. Ko v vas nekega dne prispejo predstavniki tokijskega podjetja, da bi predstavili na\u010drte za gradnjo glampin\u0161kega naselja, prebivalcem hitro postane jasno, da utegne projekt ogroziti krhko ekolo\u0161ko ravnovesje in za vedno spremeniti njihov harmoni\u010dni na\u010din \u017eivljenja \u2026<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbPri projektu sem imel sijajno prilo\u017enost znova sodelovati s skladateljico filma Drive My Car<\/b> Eiko Ishibashi. Vse se je za\u010delo, ko me je prosila, \u010de bi lahko ustvaril vizualno spremljavo za njen nastop v \u017eivo. \/\u2026\/ Po kon\u010danem snemanju sem imel ob\u010dutek, da mi je uspelo ujeti interakcije ljudi v naravi, in odlo\u010dil sem se narediti samostojen celove\u010derec. \/…\/ Mislim, da lahko pri\u010dujo\u010di film najbolje razumemo, \u010de ga gledamo, kot bi poslu\u0161ali glasbo. V bistvu gre za like, ki se gibljejo skozi naravo. Gledalec bo najbolj u\u017eival, \u010de preprosto opazuje njihovo gibanje. \/\u2026\/ Besede [iz naslova] so mi spontano pri\u0161le na misel, ko sem med raziskovanjem lokacij opazoval pokrajino in razmi\u0161ljal o naravi. Ko gleda\u0161 naravo, ima\u0161 ob\u010dutek, da zlo ne obstaja. Vendar to \u0161e ne pomeni, da gre za sporo\u010dilo filma. \/…\/ Naslov si je najbolje razlagati tako, kot bi \u0161lo za naslov skladbe. Kot vemo, naslovi glasbenih del niso nujno povezani s kakr\u0161nim koli pomenom, ki naj bi ga imela glasba. \/\u2026\/ \u0160e vedno mi ni povsem jasno, kaj ta film pravzaprav je, vendar mi je resni\u010dno v veliko veselje. Nikoli se ga ne naveli\u010dam gledati. Med monta\u017eo sem si ga ogledal \u017ee kak\u0161nih stokrat, a vsaki\u010d znova zadovolji moje o\u010di in moja u\u0161esa. Resni\u010dno upam, da bodo tudi gledalci zapustili kino s tak\u0161nimi ob\u010dutki.\u00ab
\u2013 Ryusuke Hamaguchi<\/p>\n
portret avtorja
<\/b>Japonski re\u017eiser Ryusuke Hamaguchi se je rodil leta 1978 in diplomiral na Umetni\u0161ki univerzi v Tokiu. Mednarodno se je uveljavil leta 2015, ko je njegova epska melodrama\u00a0Happi Awa <\/b>v Locarnu osvojila posebno omembo za scenarij in nagrado za najbolj\u0161o igralko. S skrivnostno romanco\u00a0Asako I & II<\/b>\u00a0(Netemo sametemo) se je tri leta kasneje uvrstil v uradni program festivala v Cannesu. Triptih\u00a0O naklju\u010dju in domi\u0161ljiji<\/b>\u00a0(Guzen to sozo) je re\u017eiserju prinesel srebrnega medveda na Berlinalu, film\u00a0Drive My Car<\/b>\u00a0(Doraibu mai ka) pa nagrado za najbolj\u0161i scenarij v Cannesu in oskarja za najbolj\u0161i mednarodni celove\u010derec. Obe deli smo si lahko ogledali tudi na rednem sporedu Kinodvora.<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbKdor si \u017eeli \u0161e ve\u010d Hamaguchijevih filmov ali pa ga preprosto zanima, kako non\u0161alantno se nadarjeni re\u017eiser spoprijema s te\u017eo pri\u010dakovanj po oskarju za najbolj\u0161i mednarodni celove\u010derec, naj se postavi v vrsto za filmsko poslastico Zlo ne obstaja<\/b>. \/…\/ Prevzemajo\u010d film tihe mo\u010di.\u00ab
\u2013 Lee Marshall, Screen Daily<\/i><\/p>\n
\u00bbIzvor filma je pomemben. Lahko gre za sanje, vizijo, a v\u010dasih se izvorna zamisel poka\u017ee \u0161ele na platnu. Vidimo lahko, kak\u0161na je bila na za\u010detku, vidimo proces, ki jo je preoblikoval, vidimo vse, kar bi lahko bila in kar \u0161e bo. To so filmi, ki se spreminjajo vsaki\u010d, ko sedimo pred njimi, ki se \u0161irijo in zare\u017eejo v srce, a vedno na druga\u010den na\u010din.\u00a0Zlo ne obstaja<\/b> je eden tak\u0161nih. Zaradi svoje skrivnostnosti, svoje jasnosti, svojih ti\u0161in \/\u2026\/ in notranje glasbe, ki ga oblikuje. To je organski, skorajda biolo\u0161ki film, ki se ne more podrejati hladni geometriji abstrakcije. Telesen, vznemirljiv film, s \u010dudno, skoraj hipnoti\u010dno notranjo vibracijo. \/…\/ Re\u017eiserju uspe povedati zgodbo, ki govori o soo\u010denju, pa tudi o izgubi, spoznavanju drugega, osamljenosti, ljubezni, naravi, ranjenem jelenu, \u010disti vodi in\u00a0soba<\/i> rezancih. \/…\/ Nepozaben film. \/\u2026\/ Nova, radikalna izku\u0161nja. \/\u2026\/ Film, ki ves \u010das spreminja, izpopolnjuje in \u0161iri. Neiz\u010drpen.\u00ab
\u2013\u00a0Luis Mart\u00ednez, El Mundo<\/i><\/p>\n
\u00bbKako \u010dudno, nepredvidljivo delo je po svojem navdu\u0161eno sprejetem mednarodnem odkritju\u00a0Drive My Car<\/b> posnel Ryusuke Hamaguchi! Zlo ne obstaja<\/b> morda res ne premore simfoni\u010dne ekspanzivnosti predhodnika, a ta bolj zgo\u0161\u010dena, po\u010dasi tle\u010da drama gradi lastne hipnoti\u010dne, spremenljive ritme, skupaj s tihim vzdu\u0161jem groze, ki se priplazi ravno takrat, ko imamo ob\u010dutek, da se ljudje na obeh straneh konflikta trudijo najti skupni jezik. \/\u2026\/ \u010ce je nad filmom Drive My Car<\/b> elegantno lebdela senca \u010cehova, bi za novo delo japonskega scenarista in re\u017eiserja skorajda lahko rekli, da je v sorodu z Ibsenom: napetosti ob morebitnem onesna\u017eenju vodnega vira in burni odzivi na mestnem sestanku v\u010dasih spomnijo na Sovra\u017enika ljudstva<\/i>. \/\u2026\/ Zlo ne obstaja<\/b> je delo zrelega in izjemno nadarjenega re\u017eiserja, ki se ne boji tvegati.\u00ab
\u2013 David Rooney, The Hollywood Reporter<\/i><\/p>\n
\u00bbZlo ne obstaja<\/b> \/…\/ pri\u010da o filmskem ustvarjalcu, ki je pripravljen postaviti na glavo lastne ideje ter tvegati, ko bi najmanj pri\u010dakovali.\u00ab
\u2013 Nicolas Rapold, Sight and Sound<\/i><\/p>\n
\u00bbKarkoli \u017ee se v njem dogaja,\u00a0Zlo ne obstaja<\/b> je ob\u010dudovanja vredno svojeglav film ter resni\u010dno begajo\u010d na najbolj neobi\u010dajen na\u010din.\u00ab
\u2013 Vadim Rizov, Filmmaker Magazine <\/i><\/p>\n
\u00bb\u010cudovita ekolo\u0161ka pravljica z mitskim finalom.\u00ab
\u2013\u00a0Phil de Semlyen, Time Out<\/i><\/p>\n
\u00bbTrg ljudi spreminja v hladne, brezobzirne, zajedavske po\u0161asti, uni\u010devalce skupnosti, konkvistadorske odkritelje \u00bbneznanih\u00ab svetov, novih turisti\u010dnih destinacij. Na zboru va\u0161\u010danov, ki odlo\u010da o usodi projekta, je gne\u010da, a ko se ogla\u0161ajo doma\u010dini, ki no\u010dejo turistov (pri\u0161lekov, tujcev, tujkov), saj se bojijo vse tiste \u00bbsvinjarije \u00ab (voda vedno te\u010de dol!), se ogla\u0161ajo interesi. Tudi doma\u010dini imajo svojo ekonomijo. Skrbi jih, da jo bo glamping pohodil. Takumija, ki najbolj nasprotuje glampingu, sku\u0161ata podjetnika \u00bbkupiti\u00ab – postanite na\u0161 svetovalec! Kapitalizem vsako kritiko stali – in vsak odpor preprosto\u00a0kooptira. \u00bbKam bodo \u0161li jeleni?\u00ab<\/i> Nekam drugam, sli\u0161imo. Zakaj ne gre raje kapital nekam drugam? Zlo ne obstaja<\/b> je film, ki spra\u0161uje: kdo je ve\u010dje zlo – ta, ki ho\u010de monetizirati naravo, ali ta, ki narave no\u010de deliti z drugimi? ZA+\u00a0 \u00bbCelove\u010derec\u00a0Zlo ne obstaja<\/b> je zanimiv filmski organizem, ki se za\u010dne kot videoinstalacija \u2013 z dolgo vo\u017enjo kamere, usmerjene v kro\u0161nje zimskega gozda. Nadaljuje se kot observacijska drama, ki z razdalje opazuje vsakdanje \u017eivljenje krajanov in njihovo mirno bivanje, povezano z naravo. V dramo pridejo elementi \u010cehova s konfliktom od zunaj, hkrati pa spoznamo tudi antagoniste, predvsem skozi dolge dialo\u0161ke pasuse, kakr\u0161ne poznamo \u017ee iz avtorjevega prej\u0161njega filma Drive My Car<\/b>, velikega zmagovalca festivala v Cannesu leta 2021. In nazadnje, preobrat v ekolo\u0161ki horror ali pretresljivo zagonetko, ki nas vrne k naslovu filma in odpre ve\u010d vpra\u0161anj kot ponudi odgovorov.\/…\/ Konec gledalcu spodmakne tla izpod nog in razpre delo v smer razli\u010dnih interpretacijskih mo\u017enosti. Predvsem se zdi, da nas ho\u010de s \u0161okantno kodo zbuditi \u2013 te\u017eko bi namre\u010d rekli, da ne obstaja \u00a0dru\u017ebeni, lahko bi rekli celo malome\u0161\u010danski konsenz okrog ena\u010db narava = dobra in kapitalizem = slab. Pa so stvari res tako preproste? Je narava res dobra ali slaba sama po sebi? Smo ljudje del nje ali zunaj nje?\u00ab \u00bbZlo ne obstaja<\/b>, sprva predviden kot avdiovizualna meditacija o naravi, se postopoma razveja v\u00a0ve\u010dplastno ekolo\u0161ko parabolo, ki kmalu skozi mo\u010dne metafore in nepri\u010dakovane preobrate\u00a0pod vpra\u0161aj postavi tudi sam naslov. Mar zlo res ne obstaja? Spokojnost okolice sprva komaj opazno pretresajo abruptni rezi glasbe in monta\u017ee, ki melanholi\u010den optimizem gozdnega prostora subtilno odpirajo prisotnosti ne\u010desa hladnega in zlove\u0161\u010dega. Kamera ponekod \u017ee skoraj mote\u010de drvi ter,\u00a0pripeta na zadnji del avtomobila, v kader treso\u010de ujema asfaltirano, pozidano, \u010dloveku prilagojeno okolico; kot da bi nas na podzavestni ravni vseskozi posku\u0161ala opominjati na nesinhronost, prepad med naravo in \u010dlovekom. A \u0161ele odprt in nedefiniran konec nas dokon\u010dno prisili k razmisleku: kdo tukaj pravzaprav predstavlja zlo? Narava je neizprosna in kruta, a zdi se, da se zlo pojavi \u0161ele, ko vanjo pose\u017ee \u010dlovek. Hamagu\u010di zaklju\u010dni prizor v monta\u017ei razre\u017ee do to\u010dke, da se vsakr\u0161na jasna\u00a0interpretacija izmuzne pogledu; pogoltne jo megla, ki se razlije \u010dez travnik in gledalca pusti v nejeveri. Je morda najve\u010dje zlo prav \u010dlovek \u010dloveku, naravi, samemu sebi?\u00ab \u00bbKvaliteta\u00a0Zla<\/b> je torej ta, da nam Hamagu\u010di jasno da videti napetost med intimno in dru\u017ebeno vlogo,\u00a0predvsem pa to, kako vloga v dru\u017ebeni strukturi za dosego svojih ciljev uporablja ravno intimno\u00a0dimenzijo in kako ravno intimna dimenzija nikdar ne more biti lo\u010dena od ume\u0161\u010denosti v interesno\u00a0strukturo nosilcev te intime. Kako – \u010de stvar \u0161e bolj radikaliziramo – avtonomija intimnega ni\u00a0mogo\u010da brez dru\u017ebene avtonomije, kako struktura kapitala parazitira ravno na intimni dimenziji\u00a0in torej onemogo\u010da povezanost med posamezniki. Zlo ne obstaja<\/b> je v tem smislu odli\u010den portret\u00a0posrednikov kapitala, ki sami niso lastniki kapitala, vendar aktivno delujejo za uresni\u010devanje njegovih\u00a0interesov.\u00ab Ryusuke Hamaguchi se po mednarodnem uspehu filma Drive My Car vra\u010da s skrivnostno, po\u010dasi tle\u010do zgodbo o \u010dlovekovem zapletenem razmerju z naravnim svetom. Dobitnik velike nagrade \u017eirije v Benetkah.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":324600,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/322968"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/324600"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=322968"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.,\u00a0Mladina<\/em><\/p>\n
– Gorazd Tru\u0161novec, RA Slovenija<\/em><\/p>\n
– Veronika Zakonj\u0161ek, Dnevnik<\/em><\/p>\n
– Robert Kuret, Delo<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"