zgodba
<\/b>\u00bbV svetu, ki ima pogosto raje preproste odgovore in vse bolj zatira druga\u010dnost, nekateri kraji \u0161e vedno vztrajajo ter sku\u0161ajo ohraniti poeti\u010dno vlogo \u010dloveka in jezika.\u00ab<\/i><\/p>\n
Adamant je edinstven dnevni center: plavajo\u010da zgradba ob obre\u017eju Sene v sredi\u0161\u010du Pariza. Odraslim z du\u0161evnimi motnjami ponuja prostor, kjer se lahko svobodno izra\u017eajo, dru\u017eijo in znova najdejo stik s svetom. Tam lahko berejo, klepetajo ob kavi, pole\u017eavajo na kav\u010du, kuhajo marmelado, se udele\u017eijo slikarske delavnice ali sodelujejo pri organizaciji filmskega festivala. Dokumentarec nas vabi, da spoznamo paciente in osebje, ki se \u2013 kot pravi eden izmed njih \u2013 vsako jutro znova odlo\u010dijo, da bo \u00bbdanes dober dan\u00ab.<\/i><\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbPred sedmimi ali osmimi leti sem imel prvi\u010d prilo\u017enost obiskati Adamant. Njihova debatna skupina, ki se vsak petek sestaja v knji\u017enici, me je povabila, naj pridem in spregovorim o svojem delu. Ob\u010dasno, petkrat ali \u0161estkrat na leto, gostijo glasbenika, pisatelja, filozofa, kustosa … Tistega dne sem dve uri pre\u017eivel z ljudmi, ki so se na moj obisk pripravili z ogledom nekaterih mojih filmov in me nenehno silili, da zapustim svoje obmo\u010dje udobja. Odkar sem za\u010del delati kot filmski ustvarjalec, sem imel pogosto prilo\u017enost govoriti pred ob\u010dinstvom, toda tistega dne sem od\u0161el \u0161e posebej po\u017eivljen, saj so me komentarji prisotnih zelo navdihnili. Ljudje, ki trpijo zaradi du\u0161evnih motenj, so v nasprotju s splo\u0161nim prepri\u010danjem pogosto zelo bistri, inteligentni in kultivirani. \/\u2026\/
Psihiatrija me zanima \u017ee od nekdaj. To je \u010duden svet, a tudi zelo navdihujo\u010d: nenehno nas sili k razmi\u0161ljanju o sebi, o svojih mejah, pomanjkljivostih, o tem, kako deluje svet. Psihiatrija je pove\u010devalno steklo, ogledalo, ki veliko pove o na\u0161i dru\u017ebi. Za filmskega ustvarjalca je neiz\u010drpen vir navdiha. Poleg tega so se razmere v javni psihiatriji v zadnjih petindvajsetih letih zelo poslab\u0161ale: zmanj\u0161evanje prora\u010duna, kr\u010denje \u0161tevila postelj, pomanjkanje osebja, slaba motivacija ekip, propadajo\u010di prostori, zaposleni, ki so preobremenjeni z administrativnimi nalogami in pogosto omejeni na vlogo \u010duvajev, vrnitev k izolacijskim sobam in omejevanju gibanja. To nazadovanje je bilo nedvomno dodatna spodbuda za snemanje filma. \/…\/ <\/b>V omenjenih razmerah se zdi prostor, kot je Adamant, skoraj \u010dude\u017e, in \u010dlovek se vpra\u0161a, koliko \u010dasa bo lahko \u0161e deloval. Za zdaj mu uspeva ostati \u017eivahen in privla\u010den kraj, tako za bolnike kot osebje, saj ne po\u010diva na lovorikah. Za razliko od ve\u010dine psihiatri\u010dnih centrov, ki so zaprtega tipa, je Adamant nenehno v stiku z zunanjim svetom, odprt za vse vrste pobud. Na\u0161e snemanje je lep primer. \/\u2026\/
Poznamo razli\u010dne pristope k psihiatriji \/\u2026\/. Sam sem \u017eelel prikazati \u2018\u010dlove\u0161ko\u2019 psihiatrijo, ki \u0161e vedno vztraja, \u010deprav je ogro\u017eena. Paciente obravnava kot subjekte in priznava njihovo edinstvenost, ne da bi jo za vsako ceno sku\u0161ala udoma\u010diti. Morda ni popolna, vendar temelji na \u010dlove\u0161kem odnosu, sre\u010danju. Upira se vsemu, kar uni\u010duje dru\u017ebo, in posku\u0161a ohraniti dostojanstvo. Upira se brezobzirnim silam neoliberalizma, ki vse zreducirajo na denar in dobi\u010dkonosnost. Film ni\u010desar izrecno ne obsoja. Kar po\u010dne, po\u010dne implicitno, tako da stvari preprosto poka\u017ee. \u2018Prava politi\u010dna naloga filma je zagotoviti, da med platnom in dvorano ena stran drugi prizna dostojanstvo,\u2019 <\/i>je tik pred smrtjo zapisal filmski ustvarjalec Jean-Louis Comolli. \/\u2026\/
Med snemanjem sem se predvsem \u017eelel po\u010dutiti svobodnega \/…\/. Slediti liku, ga izgubiti in kasneje spet najti; posneti sre\u010danje, delavnico, dobrodo\u0161lico novincu; snemati zasebne pogovore, neobvezne izmenjave; na recepciji, v baru, v kuhinji, na krovu, med vrati; ujeti be\u017een pogovor, monolog, besedno igro; posneti vse tiste drobne detajle, ki bi se lahko komu zdeli trivialni, ekscentri\u010dni, anekdoti\u010dni ali preprosto idiotski, a bi postali bistvo filma.
Vedno sem rad improviziral, s\u010dasoma pa je improvizacija zame postala eti\u010dna nuja. In predvsem: ni\u010desar ne razlagaj. Snemaj, da bi se u\u010dil, ne da bi pou\u010deval. Filma ne podrejaj programu ali \u017ee obstoje\u010dim idejam. Sprejmi nepri\u010dakovano. Z besedami Marcela Hanouna: \u2018Filmski ustvarjalec mora kazati le tisto, \u010desar \u0161e ne ve.\u2019<\/i> Snemati dokumentarec pomeni ukvarjati se z naklju\u010dnim, z vsem, kar se izmika predvidevanju. Poleg tega stvari tako ali tako nikoli ne gredo po na\u010drtih, saj prisotnost kamere vedno preme\u0161a karte. Najlep\u0161i prizori so pogosto tisti, ki se zgodijo nepri\u010dakovano, brez na\u010drtovanja. Zame je najpomembnej\u0161e trdno izhodi\u0161\u010de, kot nekak\u0161na obljuba, da bo nekaj vzcvetelo. \u2018Knjige pi\u0161em zato, da bi ugotovil, kaj je v njih,\u2019<\/i> je neko\u010d dejal pisatelj Julien Green. \/\u2026\/
Nisem \u017eelel posneti filma, ki bi gledalca odpeljal v neizogibno in neizprosno mra\u010den svet. Na Adamantu spozna\u0161 ljudi, za katere se zdi, da trpijo, pa tudi tiste, ki ne: v \u017eivljenju so na\u0161li nekak\u0161no ravnovesje in s svojo boleznijo \u017eivijo, uspeli so jo obvladati in sprejeti. \/\u2026\/ Tam sre\u010da\u0161 tudi nadvse izobra\u017eene, neverjetno lucidne in pogosto duhovite ljudi. \u017delel sem, da bi se gledalci otresli kli\u0161ejskih predstav, ki jih imamo o du\u0161evnih boleznih.\u00ab
\u2013 Nicolas Philibert<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbPred nami so ljudje, ki so nam tako zelo podobni in hkrati tako druga\u010dni od nas. Iz njih sije \u017eivljenjska mo\u010d, a tudi bole\u010dina. Gledalec je zbegan, dezorientiran na tej sicer trdno zasidrani ladji. V zvoku se me\u0161ata normalnost in nenormalnost. Slika to prikazuje kot nekaj samoumevnega. \u2018\u017diveti skupaj\u2019 je ve\u010d kot zgolj humanisti\u010dni koncept, je \u010dlove\u0161ka nuja. Film Adamant<\/b> ne trdi, da je enostavno; skozi edinstveno izku\u0161njo te psihiatri\u010dne enote s pogledom na Seno pravi le, da je mogo\u010de.\u00ab
\u2013 Isabelle Danel, Bande \u00e0 part<\/i><\/p>\n
\u00bb72-letni francoski dokumentarist veselo ru\u0161i \u017eanrske, generacijske in narodnostne meje v imenu ideje o filmu kot duhovni umetnosti in skupnem domu.\u00a0Adamant<\/b> je lep, topel, svoboden in poeti\u010den film, ki bri\u0161e meje med normalnostjo in norostjo ter se upira determinizmom in predal\u010dkom, v katere neka dolo\u010dena dru\u017ebena ureditev rada zapira svoje ljudi. \/\u2026\/ Adamant<\/b> je \u010dudovita fantazija, v kateri je Nicolas Philibert namenoma pustil trpljenje na obrobju in se raje osredoto\u010dil na pomen med\u010dlove\u0161kih vezi.\u00ab
\u2013 Jacques Mandelbaum, Le Monde<\/i><\/p>\n
\u00bbNa krovu Adamanta vlada ne\u017een in radosten ob\u010dutek svobode in mo\u017enosti, film pa zaznamujejo velika toplina, so\u010dutje in pristno zanimanje.\u00ab
\u2013\u00a0Peter Bradshaw, The Guardian<\/i><\/p>\n
\u00bbLepota\u00a0Adamanta<\/b> je v tem, da ne sku\u0161a povezati niti, ne i\u0161\u010de, kje se je pretrgala, ne secira svojih likov. Pusti jim, da se razvijejo, ter tako ustvari vrsto krhkih in veli\u010dastnih portretov.\u00ab
\u2013 Le Parisien<\/i><\/p>\n
\u00bbZdi se, kot bi Philibert \/\u2026\/ zrcalil prizadevanja zdravstvene ekipe: svoj film potrpe\u017eljivo gradi kot prostor pozornosti in poslu\u0161anja. \/…\/ Film, uperjen proti strahu in radovednosti, ki ju vzbujajo ti v\u010dasih zlomljeni obrazi, \u017eeli druga\u010dnost pribli\u017eati prek nevsiljive preprostosti pogleda, ujetega v be\u017ene trenutke vsakdanjosti; pogleda, ki sprejema njihove izraze, ne da bi opozarjal na razlike.\u00ab
\u2013 Romain Lefebvre, Cahiers du cin\u00e9ma<\/i><\/p>\n
\u00bb\u017de tiso\u010dletja se vrtimo v krogu, ko sku\u0161amo opredeliti, kaj lahko \u0161tejemo za umetnost, kdo jo sme ustvarjati in kaj dolo\u010da njeno vrednost. \/…\/ Film, ki smo si ga ogledali, je misli, ob\u010dutke, zvok in sliko, povezane s temi vpra\u0161anji, postavil na globoko, humanisti\u010dno raven, ki se je dotaknila vseh nas v \u017eiriji. To je filmski dokaz nujnosti \u010dlovekovega izra\u017eanja, vrh vsega pa je delo tudi mojstrsko izpeljano. \/…\/ Nevidni parametri, ki jih dolo\u010data industrija in akademska sfera, pri tem filmu niso imeli nobene mo\u017enosti. \/\u2026\/ Zato sem po\u010da\u0161\u010dena in presre\u010dna, da lahko leto\u0161njega zlatega medveda podelimo filmu\u00a0Adamant<\/b>.\u00ab
\u2013 Kristen Stewart, predsednica \u017eirije na Berlinalu<\/p>\n
\u00bbNicolas Philibert \/…\/ brez glasu pripovedovalca ali didakti\u010dnosti ujame romanti\u010dno in poeti\u010dno dimenzijo resni\u010dnosti.\u00ab
\u2013 Sophie Grassin, L\u2019Obs<\/i><\/p>\n
\u00bbTihi triumf.\u00ab
\u2013\u00a0David Jenkins, Little White Lies<\/i><\/p>\n
\u00bb109 intenzivnih minut, izpeljanih z velikim mojstrstvom in brez vsakr\u0161ne naglice. \/\u2026\/ Pred nami se razgrne vsa humanost re\u017eiserjevega pogleda; njegov talent nikoli vsiljivega sogovornika. Navdu\u0161ujo\u010de!\u00ab
\u2013 Thierry Ch\u00e8ze, Premi\u00e8re<\/i><\/p>\n
\u00bbLjube\u010da potopitev v nepredvidljivi, poeti\u010dni svet du\u0161evnih bolezni.\u00ab
\u2013 Laurent Cambon, aVoir-aLire.com<\/i><\/p>\n
\u00bbPhilibertov dokumentarec je posnet observacijsko, vendar kamera, ki jo usmerjata s psihiatrinjo Lindo de Zitter, ni vzvi\u0161ena ali distancirana \u00bbmuha na steni\u00ab, ampak deluje podobno kot v Dru\u017eini in Domu slovenskih dokumentaristov Roka Bi\u010dka in Metoda Pevca. \/…\/ Adamant<\/b> ni spoliran izdelek in v tem je njegov \u010dar. \/…\/ Zdi se, da dnevni center stoji na mestu, zunaj \u010dasa, medtem ko Sena in z njo obi\u010dajno dogajanje v dru\u017ebi ute\u010deno te\u010deta naprej. Tako je najbr\u017e vedno bilo in film v tem smislu ne dodaja aktivisti\u010dne komponente. Adamant<\/b> je film za vse radovedne du\u0161e, ki razumejo, kako pomembno je, da v dru\u017ebah ohranjamo prostore, kjer je z mislimi mogo\u010de plavati tudi proti toku, ne le z njim.\u00ab \u00bbAdamant<\/b>, ki ga je posnel Nicolas Philibert, avtor slovitega dokuja Biti in imeti<\/strong>, je nasprotje Leta nad kukavi\u010djim gnezdom<\/b>. ZA+\u00ab Skupaj s francoskim dokumentaristom Nicolasom Philibertom se vkrcamo na nenavadno ladjo, pribe\u017eali\u0161\u010de za odrasle z du\u0161evnimi motnjami, da bi v dru\u017ebi presenetljivo nadarjenih in iskrivih posameznikov razmi\u0161ljali o skupnosti, svobodi in pomenu umetnosti v vsakdanjem \u017eivljenju. Topli in rahlo\u010dutni film, ki podira meje med \u2018nami\u2019 in \u2018njimi\u2019, je osvojil glavno nagrado na zadnjem Berlinalu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":322959,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/322958"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/322959"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=322958"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
– Urban Tarman, RA Slovenija<\/em><\/p>\n
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"