zgodba
<\/b>Mlada francoska novinarka se vedno znova sestaja s Salvadorjem Dal\u00edjem, da bi o njem posnela dokumentarni film, toda projekt kar no\u010de ste\u010di \u2026
Pred nami je magistraaaaaalen in delicioooooozen kinematografski film, ki razkrije Dal\u00edja, kakr\u0161nega javnost \u0161e ni videla, in doka\u017ee \u2013 \u010de je dokaz sploh potreben \u2013, da je Daaaaaal\u00ed po vsej verjetnosti edini umetnik na tem bednem malem planetu.<\/p>\n
portret avtorja iz prve roke kritike \u00bb\u2018<\/i>Zgodba mora imeti za\u010detek, sredino in konec, vendar ne nujno v tem vrstnem redu,\u2019 <\/i>je dejal Godard, toda film Daaaaaal\u00ed! <\/b>gre \u0161e korak naprej, saj ponudi tri za\u010detke, \u0161est sredin in \u0161tiri ali pet koncev, od katerih nobeden ni tam, kjer bi moral biti, a so hkrati vsi na pravem mestu. \/\u2026\/ Film, ki bi ga Bu\u00f1uel zagotovo cenil. \/\u2026\/ O\u010darljivo!\u00ab \u00bbDaaaaaal\u00ed! <\/b>si zami\u0161lja \/…\/ naklju\u010dno sre\u010danje med novinarko in slikarjem, podobno kot si je nekdo neko\u010d zamislil enako naklju\u010dno sre\u010danje de\u017enika in \u0161ivalnega stroja na operacijski mizi. \/…\/ Francoski re\u017eiser v svojem zna\u010dilnem slogu razstavi slikarjevo osebnost in ponudi od\u0161tekano, samoreferen\u010dno, \u017eanrsko neopredeljivo in celo dal\u00edjevsko komedijo. \/…\/ Dal\u00ed je v \u010dlanku Film-arte, film-antiart\u00edstico<\/i> \/\u2026\/ bolj ali manj jasno pokazal klju\u010d do svoje osebne in neposnemljive ideologije. \u2018Antiumetni\u0161ki filmski ustvarjalec,\u2019<\/i> beremo, \u2018strelja nad ope\u010dnati zid ter lovi nepri\u010dakovane in pristne kubisti\u010dne ptice.\u2019<\/i> Takoj zatem je pokazal na sovra\u017enika, ki ga je treba premagati: \u2018Umetni\u0161ki filmski ustvarjalec po drugi strani strelja na la\u017ene kubisti\u010dne ptice in lovi neuporabno opeko.<\/i> Filmski ustvarjalec [anti-umetni\u0161ki] ignorira umetnost; snema na \u010disti na\u010din, pri \u010demer se podreja le tehni\u010dnim zahtevam kamere ter otro\u010djemu in radostnemu instinktu svoje \u0161portne filozofije.\u2019 <\/i>Jasno. <\/i>\/\u2026\/. Daaaaaal\u00ed! <\/b>se od za\u010detka do konca razvija kot nenehno, radostno in brezglavo slavljenje paranoi\u010dnega, vsega, kar je nasprotje \u2018arhai\u010dnega in neaktualnega, konservativnega in tradicionalnega, kli\u0161ejskega in retori\u010dnega, sentimentalnega in pompoznega\u2019<\/i>. Besede so Dal\u00edjeve, ne Dupieuxove. Ali pa je morda obratno? \/\u2026\/ Daaaaaal\u00ed! <\/b>\u2013 odlo\u010dno antiumetni\u0161ki film.\u00ab \u00bbDupieux nas znova spomni, koliko zabave je mogo\u010de pri\u010darati z najosnovnej\u0161imi filmskimi sredstvi. \/…\/ Neskon\u010dno ustvarjalna vizija umetnosti in kinematografije.\u00ab \u00bbV \u010dasu, ko je vsak drugi film presti\u017ea in ugleda la\u010dna biografija, smo lahko sre\u010dni, da imamo Quentina Dupieuxa, plodovitega, resnega in trapastega re\u017eiserja, ki je kot ustvarjen, da \u017eanr sesuje v prah.\u00ab \u00bb\/\u2026\/ me\u0161anica Bu\u00f1uela in trojice Zucker-Abrahams-Zucker, ki potrjuje Dupieuxov sloves absurdisti\u010dnega komedijanta in subtilno pronicljivega esejista \u010dlove\u0161kega stanja.\u00ab \u00bbDaaaaaal\u00ed!!<\/b> je bu\u00f1uelovska satira sodobne obsedenosti z znam\u010denjem, influencerstva, spletnega narcizma, nenehnega samoogla\u0161evanja, klovnovskega poziranja, toksi\u010dnega ekshibicionizma, identitetne grandomanije in porniflkacije kulta osebnosti. ZA+\u00ab Francoski mojster absurda Quentin Dupieux (Mandibule) se poklanja svojemu idolu v igrivi in nepredvidljivi \u00bbne-biografiji\u00ab, ki poka\u017ee, da je bila Dal\u00edjeva najve\u010dja umetnina njegova osebnost. <\/p>\n","protected":false},"featured_media":322873,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/322872"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/322873"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=322872"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/b>Quentin Dupieux, rojen leta 1974 v Parizu, je re\u017eiser in ustvarjalec elektronske glasbe. Konec devetdesetih je posnel niz oglasov za kavbojke Levi\u2019s, skladba\u00a0Flat Beat<\/em>, ki jo je ustvaril za kampanjo, pa je bila v tistem \u010dasu velika uspe\u0161nica. Pod umetni\u0161kim imenom Mr. Oizo je kasneje izdal \u0161e ve\u010d albumov. Leta 2007 je re\u017eiral svoj celove\u010derni prvenec\u00a0Steak<\/strong>, tri leta pozneje pa se je v sekcijo Teden kritike v Cannesu uvrstil z\u00a0Gumo\u00a0<\/strong>(Rubber, 2010), zgodbo o avtomobilski pnevmatiki, ki se odpravi na morilski pohod. Sledili so celove\u010derci\u00a0Narobe svet<\/strong>\u00a0(Wrong, 2012),\u00a0Wrong Cops<\/strong>\u00a0(2013),\u00a0R\u00e9alit\u00e9\u00a0<\/strong>(2014),\u00a0Au poste!<\/strong>\u00a0(2018),\u00a0Semi\u0161 jakna<\/strong>\u00a0(Le Daim), Mandibule<\/strong>\u00a0(Mandibules, 2020), Neverjetno, a resni\u010dno<\/strong>\u00a0(Incroyable mais vrai, 2022) in Kajenje povzro\u010da ka\u0161elj<\/strong>\u00a0(Fumer fait tousser, 2022). Lani avgusta je v tekmovalnem programu festivala v Locarnu predstavil film Yannick<\/strong>, mesec pozneje pa so na festivalu v Benetkah prikazali pri\u010dujo\u010di celove\u010derec. Slovenski gledalci smo si re\u017eiserjeve filme lahko ogledali v Liffovi sekciji Ekstravaganca, na festivalu Kurja polt in na rednem sporedu Kinodvora. Dupieux trenutno pripravlja svoj \u0161tirinajsti celove\u010derni film \u00c0 notre beau m\u00e9tier<\/strong>, v katerem bodo nastopili L\u00e9a Seydoux, Vincent Lindon in Louis Garrel.<\/p>\n
<\/b>\u00bbPri pisanju in re\u017eiji tega poklona sem se povezal s kozmi\u010dno zavestjo Salvadorja Dal\u00edja in se pustil voditi z zaprtimi o\u010dmi. Najprej mi je mojster naro\u010dil, naj za njegov lik (preve\u010d zapleten za enega samega \u010dloveka) anga\u017eiram ve\u010d odli\u010dnih igralcev; nato sva skupaj obiskala Bu\u00f1uela ter mu ukradla nekaj podob in idej; potem me je na silo odvedel v globine svojih najmra\u010dnej\u0161ih misli in v svoje sanje; dokler nisem nazadnje s te\u017eavo spet prevzel nadzora nad svojim filmom in ga preprosto posnel kot ljubezensko izpoved temu \u010dloveku. Kot je rekel sam, je bila njegova osebnost verjetno njegova najve\u010dja mojstrovina. Moj film skromno pripoveduje o tem. \/\u2026\/ Ko sem za\u010del sanjati o projektu, sem hitro ugotovil, da ne smem posneti filma o<\/i> Dal\u00edju, ampak z<\/i> njim; da moram poiskati neko obliko svobode, ki jo v meni navdihuje njegovo delo. Nisem hotel pripovedovati o Dal\u00edju v umetni\u0161ki \u0161oli, pojasnjevati njegovih frustracij in dvomov, snemati umetnika pri delu. To me ni zanimalo. Dal\u00ed kot \u010dlovek, kot genij komuniciranja, me navdu\u0161uje skoraj bolj kot Dal\u00ed-umetnik. V\u0161e\u010d mi je, kako je nenehno sku\u0161al ube\u017eati lastni podobi, tako da se je z njo igral. To je tudi na\u010din, kako se mu poklanjam v filmu. Daaaaaal\u00ed! <\/b>je <\/b>ne-film o umetniku, ki nikoli ne bi \u017eelel, da bi ga pospravili v predal\u010dek. Zato smo se morali zazreti v vesolje in se podati v kraje, ki niso dale\u010d od norosti \u2013 tako kot je po\u010del on. Posneti nor film za genija. \/…\/ [Uvodni prizor, ki reproducira sliko Fontaine n\u00e9crophilique<\/i>,] je bil zame na\u010din, kako gledalcem sporo\u010diti, naj se vkrcajo. Od tu naprej jih \u010daka divja vo\u017enja. Dal\u00edjev tobogan. Nikakor nisem \u017eelel udobnega vodenega ogleda v muzejskem slogu. Zami\u0161ljal sem si film, ki bi gledalca dobro pretresel, ob katerem bi se mu zvrtelo v glavi; delal bi ostre ovinke, se ustavljal in spet speljeval. Hotel sem, da bi bil zelo igriv in velikodu\u0161en. \/\u2026\/ O Dal\u00edju sem prebral nekaj knjig; bile so zanimive, vendar nisem vedel, kaj bi lahko iz njih naredil. Raje sem poiskal posnetke; televizijske nastope. Dal\u00ed je imel ob\u010dutek za punchline<\/i>, vedel je, kako se pojaviti, samo da bi lahko potem bolje izginil. Izrekel je vse, kar mu je pri\u0161lo na misel. Razumel je, da so mediji poligon za njegovo umetnost. Tudi star in utrujen je bil v intervjujih fenomenalen. \/\u2026\/ Daaaaaal\u00ed! <\/b>se ravno toliko poklanja Dal\u00edju kot navdihuje pri Bu\u00f1uelovih filmih \/…\/. Gre pa tudi za (anahronisti\u010den) poklon Monty Pythonom. V njihovih filmih je svoboda, ki me je vedno navdu\u0161evala. To so komedije, ki so hkrati zahtevne in popolnoma idiotske. Tako kot pri Dal\u00edju in Bu\u00f1uelu gre za iskanje novega jezika, zavra\u010danje spodobnosti, \u017eeljo po provokaciji, a tudi za nekak\u0161no ne\u017enost in \u010dlove\u010dnost, ki se mi zdita ganljivi. \/…\/ Dal\u00ed ni nikoli zares posnel svojega filma. Mislim pa, da bi bil velik filmski ustvarjalec. Naredil je nekaj kratkih filmov, ki jih je zelo navdihnil M\u00e9li\u00e8s in ki \u017ee ka\u017eejo njegovo \u017eeljo po igranju z medijem. \/\u2026\/ Pri M\u00e9li\u00e8su, tako kot pri Bu\u00f1uelu ali Monty Pythonih, mi je v\u0161e\u010d ideja, da je film obrt, ki dovoljuje vse. \/\u2026\/ Ob\u010dutek imam, da je Dal\u00ed utopija, ki je izginila. \/\u2026\/ Ko pomislim na Dal\u00edja, vidim svet, kjer je umetnost v sredi\u0161\u010du. Umetniki so bili neko\u010d v sredi\u0161\u010du dru\u017ebe, videl si jih na televiziji, v \u010dasopisih. Niso se bali biti provokativni, absurdni, ali se celo osramotiti. \/\u2026\/ Toda umetnost je izginila iz na\u0161ega vsakdanjega \u017eivljenja. \/\u2026\/ Dal\u00ed je bil eden prvih umetnikov, ki je svojo svobodo promoviral kot obliko umetnosti. In to v samem sredi\u0161\u010du sistema. V njegovi norosti je nekak\u0161na iskrenost, ki me gane. Ne spo\u0161tuje nobenih pravil; i\u0161\u010de, izumlja, v\u010dasih mu tudi spodleti. Toda ves \u010das dela nekaj novega. Pri ustvarjanju filmov se tudi sam sku\u0161am pribli\u017eati temu laboratorijskemu pristopu, tej igrivosti. Nenehno i\u0161\u010dem nove na\u010dine ustvarjanja. Ko sem o\u017eivil Dal\u00edja, sem si dovolil, da moje nezavedno resni\u010dno prevzame nadzor nad pisanjem. Daaaaaal\u00ed! <\/b>je zelo natan\u010dno napisan film, zelo skrbno zgrajen, toda nima potrebe po \u2018pripovedovanju\u2019. To je film, ki se ves \u010das spreminja. Slika je tista, ki pripoveduje zgodbo; v nas vzbuja ob\u010dutke, nas preseneti, premakne. Gre za nekak\u0161en dialog med Dal\u00edjem in filmom. Nisem genij kot on. Zato je moj film le skromen poskus, da se mu poklonim na najbolj nor in svoboden mo\u017een na\u010din. \/\u2026\/ Nadrealizem danes ne pomeni ni\u010d. \/\u2026\/ Ljudje kar naprej uporabljajo to besedo. Kadar \u010desa ne razumejo, re\u010dejo, da je \u2018nadrealisti\u010dno\u2019. Ali \u0161e huje: \u2018absurdno\u2019. \u010ce bi svoj film \u017ee moral opredeliti, potem ga zagotovo ne bi hotel umestiti v neko obstoje\u010do kategorijo. Gre za igro, eksperiment; poskus druga\u010dnega pristopa k filmu. Na\u010din, kako priklicati Dal\u00edjevega duha, ne da bi stvari jemal preve\u010d resno. Predstaviti umetnost v njeni najbolj fizi\u010dni, najbolj iracionalni obliki. To je najmanj, kar lahko stori\u0161, \u010de se loti\u0161 umetnika, kot je bil on.\u00ab
\u2013 Quentin Dupieux<\/p>\n
<\/b>\u00bbSanje postanejo ovinki, motnje v zgodbi, razkrivajo in zakrivajo, nato pa se spet spremenijo v sanje. Tudi \u0161ale postanejo sanje. Vse je \u0161ala, sen, motnja, iluzija. Vse je skrajno resno in hkrati povsem nesmiselno \u2013 toda nesmiselnost je globoka, igrivost pa povsem resna. Ali pa tudi ne. Kot bi Luis Bu\u00f1uel re\u017eiral scenarij Monty Pythonov. \/\u2026\/ Ni\u010d v tem filmu ni predvidljivo \u2013 razen njegove lastne nepredvidljivosti. Daaaaaal\u00ed! <\/b>zagotovo ne bo v\u0161e\u010d vsakomur, vendar to tudi ni njegov namen. Dupieux tako kot njegov subjekt trmasto vztraja na svoji poti, pri tem pa dose\u017ee stopnjo prismuknjenosti, ki se nevarno pribli\u017ea sublimnosti.\u00ab
\u2013 John Bleasdale, Sight and Sound<\/i><\/p>\n
\u2013\u00a0Jessica Kiang, Variety<\/i><\/p>\n
\u2013 Luis Mart\u00ednez, El Mundo<\/i><\/p>\n
\u2013 Elena Lazic, The Playlist<\/i><\/p>\n
\u2013 Alistair Ryder, The Film Stage<\/i><\/p>\n
\u2013\u00a0Nicolas Rapold, Artforum<\/em><\/p>\n
\u2013\u00a0Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"