{"id":3226,"date":"2020-01-03T13:06:31","date_gmt":"2020-01-03T12:06:31","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/ana-karenina\/"},"modified":"2020-01-03T13:34:53","modified_gmt":"2020-01-03T12:34:53","slug":"ana-karenina","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ana-karenina\/","title":{"rendered":"Ana Karenina"},"content":{"rendered":"<p><em>\u00bbLjubezni je toliko, kolikor je src.\u00ab<\/em><br \/>&#8211; Lev Tolstoj<\/p>\n<p>Na razko\u0161nem prizori\u0161\u010du cesarske Rusije poznega 19. stoletja se Ana Karenina, \u017eena vplivnega ministra Karenina, zaplete v strastno in pogubno razmerje s postavnim konjeni\u0161kim \u010dastnikom Vronskim. Britanski re\u017eiser Joe Wright (<strong>Prevzetnost in pristranost<\/strong>) je po scenariju Toma Stopparda posnel izvirno, konceptualno drzno, spektakularno teatralno ter hkrati vznemirljivo filmi\u010dno vizijo znamenite Tolstojeve epske ljubezenske zgodbe<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bb[Wrightova] <strong>Ana Karenina<\/strong> je, pa naj zveni \u0161e tako nezdru\u017eljivo, kri\u017eanec med dekadenco Luhrmannovega <strong>Moulin Rougea<\/strong> in askezo Trierjevega <strong>Dogvilla<\/strong>.\u00ab<br \/>&#8211; Ana Jurc, <em>RTV SLO<\/em><\/p>\n<p>\u00bbEnega od najve\u010djih romanov realizma je [Wright] odpeljal nekaj drugam, mu vdihnil nekaj nepri\u010dakovanega in morda svojemu filmu ravno zaradi tega vdihnil nekaj magi\u010dnosti.\u00ab<br \/>&#8211; Lucija \u0160u\u0161tar,<em> Planet Siol<\/em><\/p>\n<p>\u00bbS stilizacijo in teatralizacijo [Wright] poudari sterilnost sveta, ki od \u017eenske pri\u010dakuje, da bo sko\u010dila pod vlak, ali bolje re\u010deno \u2013 poka\u017ee nam, da je bil svet, ki je gre\u0161ni \u017eenski predpisal skok pod vlak, \u017ee v osnovi, v svoji laboratorijski razli\u010dici, zgolj teater, zgolj sadisti\u010dna iluzija, ki pa jo je 20. stoletje vzelo zares, tako da je Ana pod vlak skakala zato, ker ni imela druge mo\u017enosti, ker torej ni imela mo\u017enosti izbire. Wright ji da mo\u017enost, da to sama izbere. Pod vlak pa\u010d padajo brezpravni proletarci \u2013 in sama se, kot \u017eenska, po\u010duti natanko tako. ZA.\u00ab<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTolstojeva mojstrovina realisti\u010dnega leposlovja \u2013 silovita drama o ljubezni in strasti, kompromisu in pre\u0161u\u0161tvu, dru\u017ebenih normah in samouresni\u010ditvi \u2013 je do\u017eivela \u0161tevilne filmske priredbe. A z zanesljivostjo lahko trdimo, da se nobena uprizoritev doslej ni niti na dale\u010d pribli\u017eala ustvarjalni energiji te najnovej\u0161e produkcije \/\u2026\/. <strong>Ana Karenina<\/strong> je zvesta interpretacija Tolstojevega romana in hkrati briljanten primerek konceptualno drzne umetnosti. Poglavitna stilisti\u010dna domislica Wrightove <strong>Ane Karenine<\/strong> je, da se tragi\u010dna usoda na\u0161e junakinje skoraj v celoti odvije znotraj starega, veli\u010dastnega gledali\u0161\u010da. \u010ceprav spreminjajo\u010da se ozadja nakazujejo menjavo prizori\u0161\u010d, pa se tako kot v gledali\u0161\u010du ves \u010das zavedamo dejstva, da se vse dogaja v enem samem prostoru. Wright ne skriva teatrali\u010dnosti in nam dovoli, da gledamo zbor, medtem ko menjavajo sceno. Ta strategija prikli\u010de v spomin brechtovsko transparentnost <strong>Dogvilla<\/strong> Larsa von Trierja, a na veliko bolj razko\u0161ni ravni. U\u010dinek je klavstrofobi\u010den, kot bi se zidovi pribli\u017eevali \u2013 ob\u010dutki, ne dale\u010d od tistih, ki prevzemajo Ano, ko niha med nesre\u010dnim zakonom in nemogo\u010do afero. \u017divljenja ruskih aristokratov postanejo \u017eivahen \u010debelnjak, kjer javno in zasebno lo\u010duje le najtanj\u0161a tan\u010dica. Ves svet je oder, prav zares. Vsemu temu navkljub pa ostaja <strong>Ana Karenina<\/strong> zgodba, ki lahko pritegne vsakogar. [Keira] Knightley se znova izka\u017ee kot ena najbolj \u010dustveno fleksibilnih sodobnih igralk, medtem ko je Aaron Taylor-Johnson kot grof Vronski, objekt njenega po\u017eelenja, izjemen. Nih\u010de pa ne preseneti bolj kot Jude Law v vlogi Alekseja Karenina, Aninega mo\u017ea. \/\u2026\/ Kot vsi in vse v <strong>Ani Karenini<\/strong> si Law nadene masko, privzame glas, uprizarja predstavo \u2013 a pod vsemi temi slepili le\u017eijo globoka in silovita \u010dustva.\u00ab<br \/>&#8211; Cameron Bailey, umetni\u0161ki direktor festivala v Tornontu<\/p>\n<p>\u00bbDrzna, evokativna in vznemirljivo gledali\u0161ka (v mnogih pomenih besede) verzija priljubljenega romana Leva Tolstoja. Wrightova vizija te obsesivne ljubezenske zgodbe \/\u2026\/ bo pri\u010dakovanja ob\u010dinstva obrnila na glavo ter hkrati navdu\u0161ila tiste, ki se bodo pripravljeni prepustiti njenemu vrtoglavemu filmskemu slogu. \/\u2026\/ To je liri\u010dna in elegantna produkcija z domiselno mizansceno, ki iz Stoppardovega inteligentnega, zabavnega in kompleksnega scenarija potegne najbolj\u0161e. \u010ceprav zgradba in manierizmi puristom nemara ne bodo pogodu, pa Wrightu omogo\u010dajo, da poda epsko ljubezensko zgodbo v razko\u0161nem in ekstravagantnem slogu. \/\u2026\/ <strong>Ana Karenina<\/strong> bo po vsej verjetnosti razdelila ob\u010dinstvo \u2013 podobno kot ob\u010dinstvo razdvaja Keira Knightley \u2013, a \u010deprav je zgodba znana, je najmanj, kar lahko o novi produkciji re\u010demo, da je to drzna, vznemirljiva in na trenutke prav osupljiva priredba.\u00ab<br \/>&#8211; Mark Adams, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p>\u00bbLe nekoliko ve\u010d kot dve uri je dovolj za re\u017eiserja Wrighta in scenarista Stopparda, da iz Tolstojevega obse\u017enega, v nekaterih izdajah tudi dobrih tiso\u010d strani dolgega romana, potegneta bistvo in ga predstavita v vizualno osupljivi podobi. Skoraj vsa scena je narejena v gledali\u0161\u010du, kjer kulise, obleke statistov oziroma v\u010dasih tudi zaodrje dolo\u010dajo razli\u010dna okolja. U\u010dinek je na prvi pogled izjemen, glamurozen in preprost hkrati, neutemeljena skrb. da bo po\u010dasi postal izumetni\u010den, pa hitro zbledi. \u010ceprav so scene, pa tudi samo gledali\u0161\u010de, baro\u010dno na\u010di\u010dkane, ta estetika ni namenjena sama sebi, ampak je v slu\u017ebi n aracije, vklju\u010dno z elementi izraznega plesa. \/..\/ Vizualno spektakularna priredba.\u00ab <br \/>&#8211; Igor Harb, <em>Vikend<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u00bbLjubezni je toliko, kolikor je src.\u00ab- Lev Tolstoj<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3227,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3226"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3227"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3226"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}