zgodba
<\/b>Mlado Bello Baxter k \u017eivljenju obudi genialni in ekscentri\u010dni znanstvenik dr. Godwin Baxter. Toda la\u010dna znanja in izku\u0161enj Bella pobegne na razburljivo medcelinsko pustolov\u0161\u010dino z razuzdanim odvetnikom Duncanom Wedderburnom …<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbRoman Alasdaira Graya je zelo vizualen in kompleksen: teme, humor, liki, jezik … \u0160e nikoli nisem bral \u010desa podobnega, zelo me je prevzel. V bistvu govori o \u017eenski svobodi v dru\u017ebi.\u00ab
\u2013 Yorgos Lanthimos<\/p>\n
\u00bbKnjiga je inteligentna, mra\u010dna, presenetljiva in duhovita \u2013 te stvari pa so za naju z Yorgosom najbolj pomembne. V njej je polno idej o spolu, identiteti in celo \u0161kotskem nacionalizmu. Znajde\u0161 se v neverjetno bogatem filozofskem in politi\u010dnem svetu, zraven pa se \u0161e odli\u010dno zabava\u0161. \/\u2026\/ Roman govori o mo\u0161kem pogledu na \u017eenske in o tem, kako mo\u0161ki verjamejo, da so \u017eenske ustvarjene zato, da jim slu\u017eijo. Zelo smo bili pozorni na spolno politiko in kako se povezuje z dana\u0161njim \u010dasom. Knjiga opisuje patriarhalne napetosti skozi Belline o\u010di; ton, v katerem se tega loti Yorgos, pa je nekaj, kar si je najbolje ogledati kar v filmu.\u00ab
\u2013 Tony McNamara<\/p>\n
\u00bbKaj bi bila \u017eenska, \u010de bi lahko za\u010dela z ni\u010dle? \/…\/ Ideja, ki mi jo je predstavil Yorgos, je bila resni\u010dno edinstvena in zame kot \u017eensko izjemno navdihujo\u010da: zamisliti si svet, v katerem tvoje razmi\u0161ljanje ni pogojeno z odra\u0161\u010danjem ali s tem, kako so te u\u010dili, da se mora\u0161 obna\u0161ati. \/\u2026\/ Ljudi fascinira in privla\u010di tisto, kar je \u010disto, kar \u0161e ni bilo omade\u017eevano. \u017delimo posedovati stvari, ki nas morda spominjajo na nas same, kakr\u0161ni smo bili neko\u010d. Upamo, da bomo tako lahko znova na\u0161li izgubljeno nedol\u017enost.\u00ab
\u2013 Emma Stone<\/p>\n
portret avtorja kritike \u00bbVse v njem \u2013 vsaka sli\u010dica, vsaka podoba, vsaka \u0161ala, vsak igralski nastop \u2013 vzbuja navdu\u0161enje.\u00ab \u00bbFilm\u00a0Nesre\u010dna bitja<\/b> ni le eden re\u017eiserjevih najbolj pretanjenih filozofskih razmislekov, temve\u010d tudi njegovo najbolj vizualno dovr\u0161eno delo. \/\u2026\/ Tony McNamara med pronicljiva razmi\u0161ljanja o eksistencializmu vplete pikre enovrsti\u010dnice.\u00ab \u00bbFilm se navdu\u0161uje nad idejo, da morda obstaja mo\u017enost, da bi\u00a0Homo<\/i> \u2013 pa \u010deprav v zadnjem hipu \u2013 postal malo bolj sapiens<\/i>.\u00ab \u00bbNesre\u010dna bitja<\/b> so najbolj\u0161e delo v Lanthimosovi karieri in \u017ee zdaj slutim, da gre za takoj\u0161njo klasiko. Film je jedko sme\u0161en, hudomu\u0161en, \u010duda\u0161ki, neizumetni\u010den in nepretenciozen; v njem je toliko stvari, ki vzbujajo ob\u010dudovanje, da se zdi poskus raz\u010dlenjevanja vsega skupaj pomilovanja vreden odziv na ambicije filma.\u00ab \u00bb\u010ceprav film brezskrbno zajadra v \u010disto svojo domi\u0161ljijsko stratosfero, ga v \u010dustveno realnost zasidra izjemni nastop Emme Stone \/…\/\u00a0Nesre\u010dna bitja<\/b> so z vidika t\u00e9m ter ve\u010dplastnega in provokativnega na\u010dina njihovega raziskovanja zelo resno delo \u2013 zgodba o te\u017eko priborjeni \u017eenski emancipaciji in morda najbolj sprevr\u017eena filmska razli\u010dica mita o Pigmalionu, kar smo jih kdaj videli. Toda film je tudi stra\u0161ansko zabaven \/…\/.\u00ab \u00bbTo je Lanthimosovo najbolj\u0161e delo, \u010duda\u0161ki in vizualno \u010dudovit film, ki je velikodu\u0161en tako do svojih likov kot do gledalcev.\u00ab \u00bbFilm, ki kar poka od vulgarnih u\u017eitkov, iskrivega humorja, radikalne fantastike in dih jemajo\u010dih vizualij, je prava poslastica. In Emma Stone se z njo veselo masti v neustra\u0161nem nastopu tako \u0161irokega razpona, da lahko ve\u010dina igralcev o njem le sanja.\u00ab \u00bbSamo napol se \u0161alim, ko pravim, da bi\u00a0Nesre\u010dna bitja<\/b> lahko sestavljala zanimiv filmski dvoj\u010dek z Barbie<\/b> Grete Gerwig, \u0161e enim filmom o \u017eenski-konstruktu, ki odpotuje v oddaljeno kraljestvo, razkrije la\u017e o lastnem obstoju in se vrne domov, da bi zru\u0161ila patriarhat.\u00ab \u00bbFilm, ki se ukvarja s temami patriarhata, lastni\u0161tva in feminizma, filozofskimi vpra\u0161anji o \u010dlove\u0161ki naravi, pa tudi s ko\u010dljivo problematiko prostitucije in spolne svobode, je navdu\u0161ujo\u010da in nadvse zabavna pustolov\u0161\u010dina. Lanthimos skupaj s svojimi igralci in sodelavci pri\u010dara pravo delikateso, ki je \u2013 tako kot njena protagonistka \u2013 ekscentri\u010dna, inteligentna, rahlo tema\u010dna, privla\u010dnega videza in prekleto o\u010darljiva.\u00ab \u00bbPri\u010dakujte poplavo oskarjev.\u00ab \u00bbCelove\u010derni film Nesre\u010dna bitja<\/b> \/…\/ je nova mojstrovina gr\u0161kega \u0161ampiona avtorskega filma Yorgosa\u00a0Lanthimosa. \/…\/ Dogajalni \u010das je deloma abstrahirana viktorijanska doba, vendar s svojo tematiko \u0161e kako nagovarja na\u0161 tukaj in zdaj. Zgodbo po\u017eene v tek frankensteinovski zdravnik, sicer pa gre \u017eanrsko za presek znanstvene fantastike, drame, razvojnega romana in \u010drne komedije. Lanthimos z neverjetno ve\u0161\u010dino in z vrhunskim nastopom ustvarjalno vedno pomembnej\u0161e Emme Stone krmari med karikaturo in satiro, pri \u010demer z vsakim prizorom ponudi nov miselni izziv. Stalno se vra\u010da k temam kot so vpra\u0161anje \u017eenske emancipacije in patriarhata, determiniranosti in izkori\u0161\u010danja, vloge spolnosti pri osebni neodvisnosti in opolnomo\u010denju, vpra\u0161anja dru\u017ebene neenakosti in feminizma, pri \u010demer ne pozabi zbujati dvomov v prikazano. Skratka, kot \u017ee doslej avtor postavlja bolj vpra\u0161anja kot ponuja odgovore in kot v prej\u0161njih filmih Yorgosa Lanthimosa gre tudi tokrat za sijajno sociolo\u0161ko analizo z dodatkom lingvistike in filozofije, pri \u010demer se vsega loteva z nemara najve\u010djo mero humorja doslej.\u00ab \u00bbLanthimosov film – radikalen original, posnet po romanu Alasdaira Graya – je zgodba o \u017eenski, ki se neustra\u0161no prebija skozi \u017eivljenje v sprevrnjenem svetu, in mo\u0161kih, ki izgubljajo kontrolo nadnjo.\u00a0Saj bi jo ustavili, \u010de bi vedeli, kako. Represija in toksi\u010dnost sta premla\u010dni. \/…\/ To dvoje – zakonska\u00a0zveza in umor – je pogosto ista stvar. Njena transgresivnost je eluzivno darilo, nikogar\u0161nja last, gilliamovski pr\u00e9cis <\/em>– le kdo je ne bi imel v zlati kletki? Ko pa se za\u010dne pre\u017eivljati z delom (seksom),\u00a0odkrije prava \u00bbnesre\u010dna bitja\u00ab – proletariat, reve\u017ee, rev\u0161\u010dino, \u00bbpravo\u00ab \u017eivljenje, socialno umazanijo, poni\u017eane in raz\u017ealjene, mrtve dojen\u010dke v jarku, dno kapitalisti\u010dnega freakshowa<\/em>. Kar jo politi\u010dno radikalizira – in prelevi v orgiasti\u010dno kostumirano socialistko. In ne bi nas smelo presenetiti, \u010de bi kje vmes pofukala Marxa. Ali pa vsaj Engelsa. Na avantgarden na\u010din. V teko\u010di franco\u0161\u010dini. Nikogar se ne boji – niti nose\u010dnosti. Zaveda se revolucionarnega potenciala \u017eelje, njena emancipacija pa ni ni\u010d brez emancipacije delavskega razreda. ZELO ZA\u00ab Film Yorgosa Lanthimosa (Najljub\u0161a, Jastog) je zgodba o fantasti\u010dni preobrazbi mladenke, ki se osvobojena predsodkov svojega \u010dasa zavzema za \u017eensko enakost in svobodo. Satiri\u010dna razli\u010dica Frankensteina za 21. stoletje je re\u017eiserju prinesla zlatega leva na festivalu v Benetkah.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":323281,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/322597"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/323281"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=322597"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/b>Yorgosa Lanthimosa (1973) uvr\u0161\u010dajo med osrednje predstavnike novega vala gr\u0161kega filma, ki je Gr\u010dijo pred leti znova postavil na svetovni filmski zemljevid. Njegov celove\u010derni prvenec\u00a0Kinetta<\/b>\u00a0(2005) je bil prikazan na festivalih v Torontu in Berlinu, kjer je po\u017eel \u0161tevilne kriti\u0161ke pohvale. Mednarodno slavo mu je prinesel drugi celove\u010derec Podo\u010dnik<\/b>\u00a0(Kynodontas, 2009), za katerega je prejel nagrado posebni pogled v Cannesu in nominacijo za tujejezi\u010dnega oskarja, pa tudi vodomca na ljubljanskem Liffu. Sledili so filmi\u00a0Alpe<\/b>\u00a0(Alpeis, 2011, nagrada za najbolj\u0161i scenarij v Benetkah),\u00a0Jastog<\/b>\u00a0(The Lobster, 2015, nagrada \u017eirije v Cannesu in evropska filmska nagrada za scenarij), Ubijanje svetega jelena<\/b>\u00a0(The Killing of a Sacred Deer, 2017, nagrada za najbolj\u0161i scenarij v Cannesu) in Najljub\u0161a<\/b> (The Favourite, 2018, velika nagrada \u017eirije in nagrada za najbolj\u0161o igralko v Benetkah, oskar za najbolj\u0161o igralko). Film Nesre\u010dna bitja<\/b> je bil premierno prikazan na festivalu v Benetkah, kjer je osvojil zlatega leva, slovenski gledalci pa smo si ga lahko ogledali na zadnjem Liffu.
www.lanthimos.com<\/a><\/p>\n
<\/b>\u00bbNesre\u010dna bitja<\/b> so \u010dudovito presenetljiv hibrid: feministi\u010dna zgodba o odra\u0161\u010danju, film o po\u0161asti ter opolzka spolna pustolov\u0161\u010dina, ki jih gr\u0161ki alkimist nekako zme\u0161a v mojstrovino.\u00ab
\u2013 Phil de Semlyen, Time Out<\/i><\/p>\n
\u2013 Peter Bradshaw, The Guardian<\/i><\/p>\n
\u2013 Rafaela Sales Ross, The Playlist<\/i><\/p>\n
\u2013 Anthony Lane, New Yorker<\/i><\/p>\n
\u2013 Ryan Lattanzio, IndieWire<\/i><\/p>\n
\u2013 Jonathan Romney, Screen Daily<\/i><\/p>\n
\u2013 Stephanie Zacharek, Time<\/i><\/p>\n
\u2013 David Rooney, The Hollywood Reporter<\/i><\/p>\n
\u2013 Justin Chang, Los Angeles Times<\/i><\/p>\n
\u2013 Jo-Ann Titmarsh, The Standard<\/i><\/p>\n
\u2013 Kevin Maher, The Times<\/i><\/p>\n
– Gorazd Tru\u0161novec, RA Slovenija<\/em><\/p>\n
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"