iz prve roke
<\/b>\u00bbIzhodi\u0161\u010dna ideja\u00a0Pti\u010darja<\/b> je, kako aktualizirati vizualno sugestivnost nemega filma skozi magi\u010dnost podob, ki odslikavajo du\u0161evno potovanje protagonista.\u00ab
\u2013 Robert \u010cernel\u010d<\/p>\n
portret avtorja
<\/b>Robert \u010cernel\u010d je kon\u010dal slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in filmsko re\u017eijo na AGRFT v Ljubljani. Za svoj prvi kratki igrani film \u010crvi<\/b> je prejel nagrado vesna za debitanta leta na Festivalu slovenskega filma 2004. Od leta 2015 predava na ALUO in AGRFT. \u017divi in dela v Ljubljani.<\/p>\n
kritike Zgodba spremlja preprodajalca pti\u010dev Iva in njegovo \u017eeno Ano, skladateljico, ki pi\u0161e partituro ob stoletnici filma Ericha von Stroheima Slepi soprogi. Ko Ana med nakupovanjem dru\u017einske hi\u0161e nenadoma umre, se Ivo umakne v nami\u0161ljeni svet. V hi\u0161i, ki sta jo nameravala kupiti, za\u010dne pripravljati nenavadno sedmino \u2026 Pti\u010dar je na Festivalu slovenskega filma prejel nagrado za najbolj\u0161o scenografijo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":322680,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/322593"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/322680"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=322593"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/strong>\u00bbPti\u010dar<\/b>, reimaginacija Kracauerjevega uvida, da filmi vedo nekaj, \u010desar mi ne vemo, je film o obrazih\u00a0– Aninem, Ivovem, pilotovem. Bolj ko so nemi, ve\u010d povejo. Ljudje mol\u010dijo, da bi lahko film spregovoril.\u00a0Mol\u010dijo, da bi bilo mogo\u010de sli\u0161ati film. Da bi torej skozi ti\u0161ine \u0161vistnilo tisto, kar je v filmu ve\u010dje od njega samega – tisto, kar je izginilo in kar v nekem prizoru i\u0161\u010dejo s pove\u010devalnim steklom. Pti\u010dar<\/b>, enotnost\u00a0nemega in zvo\u010dnega filma in enotnost nemega \u010dloveka in nemih stvari, ho\u010de nazaj vse tisto, kar je film izgubil s prihodom zvoka in govorjenimi dialogi \u2013 vse tisto, kar je filmu vzelo film in filmi\u010dnost. A nazaj no\u010de kake izgubljene \u00bbnedol\u017enosti\u00ab ali \u00bbnaivnosti\u00ab nemega filma, temve\u010d prav njegovo zrelost, njegovo doraslost, \u0161e toliko bolj, \u010de pomislimo, da je \u010dlovek to, kar vidi v zvo\u010dnem filmu, ko je pijan, videl v nemem filmu, ko je bil trezen, in da je – kot je neko\u010d opozoril Du\u0161an Pirjevec – naravno stanje slovenskega filma prav nemi film (\u00bbFilmska beseda bi morala biti nema\u00ab<\/i>). Sloven\u0161\u010dina je \u00bbprete\u017eka\u00ab za film, saj Slovenci v filmih govorijo tako, kot bi hoteli z vsako repliko izre\u010di celokupnost slovenske samobitnosti. Zato ne presene\u010da, da se Pti\u010dar<\/b> – ki smrt posname kot \u0161e noben slovenski film – dogaja v Pomurju, kjer so nastali prvi slovenski filmi (Odhod od ma\u0161e v Ljutomeru<\/b>, Sejem v Ljutomeru<\/b>, Na doma\u010dem vrtu<\/b>), ki so bili kakopak nemi. In zato ne presene\u010da, da Cortina d\u2019Ampezzo v Slepih soprogih<\/b> izgleda kot Ljutomer v Odhodu od ma\u0161e v Ljutomeru<\/b> in Sejmu v Ljutomeru<\/b>. ZA+\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"