Man Ray je svoj prvi film Le retour \u00e0 la raison<\/b>, dolg dve minuti in 51 sekund, posnel dan preden je bil 6. julija 1923 prvi\u010d predstavljen v okviru dadaisti\u010dnega dogodka Le C\u0153ur \u00e0 barbe<\/i> v Parizu. Ob stoletnici nastanka sta Jim Jarmusch in Carter Logan, ustanovna \u010dlana zasedbe Sq\u00fcrl, za omenjeni film in \u0161e tri druga dela ameri\u0161kega umetnika ustvarila improvizirano glasbeno spremljavo. Restavrirani filmi, zdru\u017eeni v 70-minutnem programu z naslovom Vrnitev k razumu<\/b>, so bili letos premierno prikazani v sekciji Canske klasike.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbKo sem dobil zvitek s stotimi \u010devlji filma, sem \u0161el v svojo temnico, razrezal material na kratke dele in jih pritrdil na delovno mizo. Nekatere trakove sem posul s soljo in poprom, kot kak\u0161en kuhar, ki pripravlja pe\u010denko, na druge pa sem naklju\u010dno vrgel \u017eeblje in risalne \u017eeblji\u010dke; nato sem za sekundo ali dve pri\u017egal belo lu\u010d, kot sem delal \u017ee pri svojih rayografijah. Film sem previdno dvignil z mize, otresel prah z njega in ga razvil v razvijalnih dozah. Naslednje jutro, ko se je posu\u0161il, sem pregledal svoje delo; sol, \u017eeblji in risalni \u017eeblji\u010dki so bili brezhibno reproducirani; beli na \u010drni podlagi kot pri rentgenskih posnetkih, a brez lo\u010ditve na zaporedne kadre, kakr\u0161no poznamo pri kinematografskih filmih. Nisem pa si predstavljal, kako bo to delovalo na platnu. Poleg tega nisem vedel ni\u010desar o spajanju filmskega traku s cementnim lepilom, zato sem trakove preprosto zlepil skupaj in \u2013 da bi podalj\u0161al projekcijo \u2013 dodal nekaj posnetkov, ki sem jih naredil s kamero. Celota ne bi trajala dlje kot pribli\u017eno tri minute.\u00ab
\u2013 Man Ray<\/p>\n
\u00bbZelo sva ponosna, da sva lahko spremljevalna skupina Mana Raya. Mislim, da sku\u0161ava ustvariti nekak\u0161no ekstati\u010dno stanje, kar je po\u010del tudi Man Ray. Kraj, ki obstaja v majhnem prostoru med zavednim in nezavednim, med sanjami in budnostjo, med resni\u010dnostjo in nadrealisti\u010dnim svetom. \/…\/ Upam, da bi bila najina glasba Manu Rayu v\u0161e\u010d. \/…\/ Pred pribli\u017eno petnajstimi leti sem se pogovarjal s h\u010derko svojega prijatelja Jeana Labadieja iz podjetja Le Pacte, ki mi je pomagal financirati filme. Imela je kak\u0161nih petnajst let, bila je cinefilka, jaz pa imam zelo rad najstnike. Od njih dobim veliko informacij in navdiha. Povedal sem ji, da bi rad posnel \u017eivo glasbo za nemi film, in rekla je:\u00a0\u2018Kaj pa ima\u0161 v mislih?\u2019<\/i> Odvrnil sem: \u2018No, v\u0161e\u010d mi je Renoirjev film H\u010di vode<\/b> (La Fille de l’eau, 1925). Res je \u010dudovit, ampak ni ravno tisto, kar sem si predstavljal.\u2019<\/i> In ona je rekla: \u2018Filme Mana Raya bi moral spremljati, Jim.\u2019 <\/i>Videl sem le dva od \u0161tirih. Pomislil sem: seveda, filmi Mana Raya. In tako sem preprosto sledil nasvetu Alice Labadie, najstnice, \u010deprav mislim, da mora biti zdaj stara okoli trideset let. Vse skupaj je bila torej njena ideja. Vendar sem Mana Raya poznal \u017ee prej. Ko sem bil najstnik, sem odkril dadaizem in nadrealizem, ki sta mi odprla ves svet. Isto\u010dasno ali malo pozneje sem odkril psihedeli\u010dne droge. Med obojim je bila povezava, ki je vklju\u010devala spremenjeno zavest. Midva zdaj sicer ne uporabljava drog, vendar je najina glasba nekako psihedeli\u010dna ali psilocibinska. In mislim, da se to lepo ujema s temi filmi. \/…\/ Vrnitev k razumu<\/b> je naslov, ki ga je izbrala Marieke [Tricoire, producentka]. Jaz bi izbral Belle \u00c9toile d’Ivresse. Seveda pa je naslov Vrnitev k razumu<\/b> ironi\u010den. \/\u2026\/ Povedati sku\u0161a, da je svet zafuran, zato se odpovejmo razumu. Razum, o katerem govori, je nebrzdana domi\u0161ljija. Marieke je naslov v\u0161e\u010d zaradi stanja dana\u0161njega sveta, ampak film je bil narejen v dvajsetih letih prej\u0161njega stoletja, po prvi svetovni vojni [smeh<\/i>]. Gre za nekak\u0161en ironi\u010den komentar …\u00ab
\u2013 Jim Jarmusch<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bb\u010cetverica kratkih filmov nastavlja izkrivljeno ogledalo \u010dlove\u0161ki seksualnosti, medtem ko Jarmuscheva in Loganova skrivnostna glasba ovija freudovsko sanjsko pokrajino \u2013 in \u010deprav vas bo morda zamikalo, da bi si pred ogledom privo\u0161\u010dili odmerek LSD-ja ali pa kak\u0161no \u010darobno gobico, Jarmusch pravi, da to ni potrebno, saj sku\u0161a preplet zvoka in slike ustvariti enak u\u010dinek.\u00ab
\u2013 Ryan Lattanzio, IndieWire<\/i>
<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ob stoletnici filma. Glasba: Sq\u00fcrl (Jim Jarmusch in Carter Logan).<\/p>\n","protected":false},"featured_media":324081,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/322558"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/324081"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=322558"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}