zgodba
<\/b>Poletje ob Baltskem morju. Vro\u010de je in \u017ee ve\u010d tednov ni de\u017eevalo. Pisatelj Leon je s prijateljem Felixom namenjen v po\u010ditni\u0161ko hi\u0161o sredi gozda, da bi tam v miru kon\u010dal svoj roman. Toda ob prihodu mladeni\u010da ugotovita, da ne bosta sama: v kuhinji brni pralni stroj, na mizi so napol prazni kozarci za vino, po tleh pa \u017eenska obla\u010dila. V okoli\u0161kih gozdovih medtem divja po\u017ear \u2026<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbPred nekaj leti sem bil zaradi covida za ve\u010d tednov priklenjen na posteljo. \/\u2026\/ Gledal sem Rohmerjeve filme in za\u010del razmi\u0161ljati: v Nem\u010diji nimamo \u017eanra \u2018poletnega filma\u2019, kakr\u0161nega poznajo Ameri\u010dani in Francozi. V Franciji se ti filmi obi\u010dajno vrtijo okoli dveh mesecev, ko ljudje pre\u017eivljajo po\u010ditnice v gorah ali na pla\u017eah. Opazujemo me\u0161anico vseh slojev, mlade na pragu odraslosti, ki odkrivajo sami sebe in izku\u0161ajo ljubezen, spolnost, sr\u010dne bole\u010dine, izdajstvo. \/\u2026\/ Francozi temu pravijo education sentimentale<\/i>. To je nekaj, \u010desar se v odrasli dobi spominjamo kot brazgotine, kot ne\u010desa, kar nas je prizadelo in nam razkrilo nekaj o svetu. \/…\/ V ameri\u0161kih poletnih filmih gre obi\u010dajno za spomin na nekaj, kar se je zgodilo, a to lahko vidi\u0161 in \u010duti\u0161 zdaj, v tem trenutku. To je skupno vsem poletnim filmom: dogajajo se v sedanjosti, hkrati pa gre za spomin na nekaj, kar si zamudil, na napako, ki si jo storil. Morda tisti trenutek, ko bi lahko poljubil dekle, a si izpustil prilo\u017enost. Trideset let pozneje \u2013 ko bo\u0161 le\u017eal v postelji s covidom \u2013 bo\u0161 vedel, da je bila to napaka tvojega \u017eivljenja. \/\u2026\/ Najpomembnej\u0161i navdih za Rde\u010de nebo<\/b> je bil film Ljudje v\u00a0nedeljo<\/b> (Menschen am Sonntag), ki sta ga leta 1930 po zgodbi Billyja Wilderja posnela Robert Siodmak in\u00a0Edgar G. Ulmer. \/\u2026\/ Film govori o poletju in mladih, posnetki so jasni in sve\u017ei, prav tako ljudje. Ko ga gleda\u0161, ima\u0161 ob\u010dutek, da fa\u0161izem v Nem\u010diji nikoli ni imel mo\u017enosti, saj je imel delavski razred toliko veselja do \u017eivljenja. Tri leta pozneje je bilo vse uni\u010deno, vsi trije re\u017eiserji pa so morali zapustiti Nem\u010dijo in oditi v Hollywood. \/\u2026\/ Nemci smo izgubili svoje poletje. Skupaj z igralci sem razmi\u0161ljal, zakaj danes v vseh nem\u0161kih poletnih filmih gledamo star\u0161e, tovarne in policiste. Nimamo ve\u010d svobode. Uni\u010dena je bila leta 1933. \/\u2026\/ Lik pisatelja ima tri izvore. Prvi je film \u00c9rica Rohmerja Zbirateljica<\/b> (La Collectionneuse), ki govori o dveh zgubah in mladi \u017eenski. Mo\u0161ka si o njej domi\u0161ljata vse mogo\u010de, v nekem trenutku pa dekle preprosto odide in ju pusti sama. Drugi navdih je bila novela \u010cehova z naslovom Hi\u0161a z mezaninom<\/i>, v kateri prijatelja umetnika skupaj pre\u017eivljata poletje. Na sosednjem posestvu \u017eivita sestri. Ena od njiju ljubi enega od mo\u0161kih, vendar zamudita prilo\u017enost za ljubezen, ker umetnik vidi samo sebe. To dvoje me je pripeljalo do tretje to\u010dke. Leta 1995 sem posnel svoj drugi film Cuba Libre<\/b>. Z njim sem \u017eelel dose\u010di velike stvari, vendar sem pozneje spoznal, da sem le igral re\u017eiserja in da v resnici nisem \u010dutil strasti do snovi, ampak sem bil samo zagledan vase.\u00ab
\u2013 Christian Petzold<\/p>\n
portret avtorja
<\/b>Christian Petzold se je rodil leta 1960 v Hildnu in \u0161tudiral re\u017eijo na Nem\u0161ki akademiji za film in televizijo v Berlinu. Z deli, kot so\u00a0Notranji mir\u00a0<\/b>(Die innere Sicherheit, 2001),\u00a0Yella<\/b>\u00a0(2007) in\u00a0Jerichow<\/b>\u00a0(2008), se je uveljavil kot vodilni predstavnik ohlapno povezane skupine sodobnih nem\u0161kih re\u017eiserjev, znane pod imenom berlinska \u0161ola. Na mednarodno prizori\u0161\u010de se je prebil z\u00a0Barbaro<\/b>\u00a0(2012), zgodbo o vzhodnonem\u0161ki zdravnici, ki jo zaradi poskusa pobega premestijo v bolni\u0161nico na pode\u017eelju. Film mu je poleg kriti\u0161ke hvale in \u0161tevilnih drugih nagrad prinesel srebrnega medveda za najbolj\u0161o re\u017eijo na Berlinalu. Leta 2014 je s\u00a0Phoenixom<\/b>\u00a0(2014), hitchcockovsko psiholo\u0161ko dramo, ume\u0161\u010deno med ru\u0161evine Berlina leta 1945, Petzold potrdil svoj sloves enega najbolj kriti\u0161ko cenjenih sodobnih nem\u0161kih re\u017eiserjev. Sledil je\u00a0Tranzit<\/b>\u00a0(Transit, 2018), zgodba o mladeni\u010du na begu pred fa\u0161isti\u010dnim okupatorjem, prestavljena v 21. stoletje. Film smo si v prisotnosti re\u017eiserja lahko ogledali na 29. Liffu, festival pa je Petzoldu posvetil tudi retrospektivo. V Kinodvoru smo nazadnje predvajali Undine <\/b>(2020), zgodbo o mitolo\u0161ki vodni nimfi, ki si jo je re\u017eiser zamislil kot prvi del trilogije na temo naravnih elementov. Film je Pauli Beer prinesel srebrnega medveda na Berlinalu in nagrado Evropske filmske akademije, igralka pa je eno glavnih vlog odigrala tudi v Petzoldovem drugem delu trilogije Rde\u010de nebo<\/b>.<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbRe\u017eiser odnose med liki pripelje do \u010darobne intenzivnosti. Ljubezen in bole\u010dina se izka\u017eeta za tragi\u010dno povezani, vendar film poka\u017ee tudi pot ven \u2013 in nas prav zato navda s tak\u0161no \u017ealostjo in s tak\u0161nim veseljem.\u00ab
\u2013 Cornelia Gei\u00dfler,\u00a0Berliner Zeitung<\/i><\/p>\n
\u00bbPetzoldovo pisanje \u0161e nikoli ni bilo tako lahkotno, jedrnato in odkrito sme\u0161no, polno mimogrede odvr\u017eenih bodic in glasno neizre\u010denih resnic. V filmu najdemo odtenke najbolj krutega Rohmerja in najbolj kul Baumbacha; vse do zadnje tretjine, ko najostrej\u0161i in najbolj presenetljiv od \u0161tevilnih spretnih tonskih zasukov pove\u017ee to elegantno igro razmerij z bolj dobesedno \u2018elementarnimi\u2019 vpra\u0161anji bivanja in pre\u017eivetja na tej zemlji \u2013 surovo prebujenje za Leona kot \u010dloveka in kot pisatelja, nakazano s plavajo\u010dimi drobci pepela v pretoplem vetru. To je drzen preobrat, ki Petzolda vrne v obmo\u010dje liri\u010dne melodrame, v katerem je ustvaril ve\u010dino svojih najbolj\u0161ih del. Ko se film zaustavi ob \u010dudovito umirjenem, dih jemajo\u010dem branju\u00a0Azre<\/i>, kratke, grenko-sladke pesmi Heinricha Heineja o \u010dakanju in hrepenenju \/\u2026\/, to ne deluje pretenciozno, ampak kot razveseljujo\u010da vrnitev v re\u017eiserjevo naravno stanje. \/\u2026\/ S prikazom umetnika za\u010detnika, ki je prisiljen zbrisati vse, kar je napisal, da bi za\u010del znova, film Rde\u010de nebo<\/b> hkrati naslika portret veterana, odprtega za samorefleksijo in \u017eivahno samoprenovo.\u00ab
\u2013 Guy Lodge, Variety<\/i><\/p>\n
\u00bbTo je neusmiljena zna\u010dajska \u0161tudija, komedija dru\u017ebene zadrege z mra\u010dnim in tragi\u010dnim podtonom. Vse dokler je finale ne zapelje v povsem drug register.\u00ab
\u2013 Jonathan Romney, Screen Daily<\/i><\/p>\n
\u00bbPetzold uspe vsaki\u010d znova spodnesti na\u0161a pri\u010dakovanja in prav zaradi te nepredvidljivosti je\u00a0Rde\u010de nebo<\/b> tak\u0161na mojstrovina. V sto treh minutah se ve\u010dinoma razvija kot zelo u\u010dinkovita komedija zme\u0161njav, toda ravno ko se za\u010dnemo spro\u0161\u010dati ob smehu (ali bolje: krohotu), nastopijo preobrati, pribli\u017euje se nevarnost, izbruhne tragedija. Zapeljivo, skrivnostno, vznemirjujo\u010de in navdu\u0161ujo\u010de Rde\u010de nebo<\/b> je polno izjemnih trenutkov, vzdu\u0161ij in konfliktov, ki nas popeljejo v najrazli\u010dnej\u0161a du\u0161evna stanja. Fotografija Hansa Fromma, uporaba \u010dutnih pesmi, kot je In My Mind<\/i> skupine Wallners, ter prispevek petih sijajnih igralcev spremenijo Rde\u010de nebo<\/b> v osupljivo, hipnoti\u010dno do\u017eivetje. Film v naj\u010distej\u0161i obliki.\u00ab
\u2013 Diego Batlle, Otros Cines<\/i><\/p>\n
\u00bbLe malo filmov bo letos \u017earelo s tak\u0161nim tihim sijajem kot\u00a0Rde\u010de nebo<\/b> nem\u0161kega re\u017eiserja Christiana Petzolda, romaneskna in prefinjena zna\u010dajska \u0161tudija, ki se ble\u0161\u010di znotraj komorne drame \u2013 film, lahkoten kot lenoben poletni dan in srce parajo\u010d kot konec poletne ljubezni. \/…\/ Petzold raziskovanje mo\u0161kosti opremi z izdatno mero humorja ter ustvari morda svoje najbolj sme\u0161no delo doslej. \/\u2026\/ Kompleksen film, intenziven in razburljiv kot poletna nevihta.\u00ab
\u2013 Tomris Laffly, The Wrap<\/i><\/p>\n
\u00bbTo je Petzoldovo najbolj zabavno, sme\u0161no in zrelo delo doslej, njegova razli\u010dica filma\u00a0Osem in pol<\/b> Federica Fellinija. Po eni strani gre za dramo o umetniku in spretno parabolo, po drugi pa za ironi\u010den, lahkoten poletni film.\u00ab
\u2013 Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung<\/i><\/p>\n
\u00bbNeprizanesljivi in na trenutke jedko sme\u0161ni film nem\u0161kega re\u017eiserja Christiana Petzolda\u00a0Rde\u010de nebo<\/b> je pravi tonik za gledalce, naveli\u010dane prijetnih, v\u0161e\u010dnih, dostopnih in dolgo\u010dasnih likov.\u00ab
\u2013 Manohla Dargis, The New York Times<\/i><\/p>\n
\u00bbPetzoldov najnovej\u0161i film\u00a0Rde\u010de nebo<\/b> se razvija z vso zapeljivostjo napete novele.\u00ab
\u2013 Rory O’Connor, The Film Stage<\/i><\/p>\n
\u00bbRde\u010de nebo<\/b> je zabaven film z iskrivostjo in filozofskim uvidom, pa tudi opomin, da bi se morali \u2013 medtem ko razmi\u0161ljamo o apokalipsi \u2013 nau\u010diti malce bolje razumeti drug drugega in same sebe.\u00ab
\u2013 Jonathan Romney, Financial Times<\/i><\/p>\n
\u00bbNem\u0161ki re\u017eiser v svojem najnovej\u0161em filmu ustvari veli\u010dasten komentar o ljubezni in njeni uni\u010dujo\u010di mo\u010di, pri tem pa ne skopari s satiro. \/…\/\u00a0Rde\u010de nebo<\/b> premore ve\u010d humorja kot morda katero koli re\u017eiserjevo prej\u0161nje delo, toda v Petzoldovih mojstrskih rokah drama in komedija delujeta v lahkotni in vznemirljivi harmoniji.\u00ab
\u2013 Caitlin Quinlan, Sight & Sound<\/i><\/p>\n
\u00bbRde\u010de nebo<\/b> \/…\/ je film, ki nima nobenih iluzij o tem, kako nastane umetnost – vanjo gre ogromno egoizma, patologije, destruktivnosti, nepredelanih napetosti, dvomov, strahov in travm, zavisti, nelojalnosti, iger mo\u010di in nejasnih spominov. Umetni\u0161ki proces spominja na levitev po\u0161asti. Okrog umetnika padajo trupla. Ne da bi sam to sploh opazil. Ne da bi opazil, daje na oddelku 4. Ne da bi opazil, da ogenj \u010dloveka povozi. Ne da bi opazil, da je v Pompejih. ZA+\u00ab \u00bbTako je\u00a0Rde\u010de nebo<\/b> med drugim poletni film o brezskrbnosti toplih dni, preprostem sklepanju novih prijateljstev in iskanju romanc, nato pa v zadnji tretjini z groze\u010dim po\u017earom in nekaterimi drugimi prvinami sunkovito spremeni ton v skorajda triler pre\u017eivetja, ki opozori na okoljsko krizo in minljivost \u017eivljenja. Re\u017eiser ta preobrat izvede suvereno in gledalca pelje skozi premik fokusa zgodbe in podobe, ne da bi izgubil rde\u010do nit filma. A v svojem jedru je Rde\u010de nebo<\/b> zabaven film, ki skrbno zakamuflira artisti\u010dno agendo. Tako je denimo gozdna lokacija metafora za pravlji\u010dno okolje iz starih pravljic, \u00a0nevarnost ognjenega uni\u010denja pa predstavlja gro\u017enjo samim temeljem civilizacije. Ali pa morda namiguje, da ti proti silam narave sploh nimajo mo\u017enosti. Film teh vpra\u0161anj neposredno niti ne zastavi, kaj \u0161ele, da bi ponudil odgovore. Tak pristop bi bil namre\u010d tako prepotenten in prosta\u0161ki kot protagonist Leon. Kot je re\u017eiser priznal, ta predstavlja njegov lastni, mladostni\u0161ki alter ego. Zdaj pa je, kot pravi, nedvomno \u010das za druga\u010dno umetnost.\u00ab Zgodba o poletju, po katerem ni\u010d ve\u010d ne bo tako, kot je bilo. Neprizanesljiva, \u010dustveno ve\u010dplastna komedija nravi je Christianu Petzoldu (Phoenix, Undine) prinesla srebrnega medveda na Berlinalu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":322663,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/322557"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/322663"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=322557"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n
– Igor Harb, RA Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"