zgodba
<\/b>Hirayama se zdi povsem zadovoljen s preprostim \u017eivljenjem \u010distilca strani\u0161\u010d v Tokiu. \u017divi v skromnem stanovanju, polnem starih kaset, knjig in fotografij. Njegovi dnevi potekajo v mirnem in ustaljenem ritmu: zjutraj vstane, si pristri\u017ee brke, poskrbi za svoje rastline, oble\u010de modri kombinezon in sede v kombi. Na poti v slu\u017ebo poslu\u0161a glasbo, med odmori fotografira drevesa, zve\u010der bere … Niz nepri\u010dakovanih sre\u010danj pa postopoma razkrije ve\u010d o njegovi preteklosti.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbVse se je za\u010delo s pismom. \u2018Bi vas morda zanimalo posneti serijo kratkih igranih filmov v Tokiu?<\/i> Vsi bi morali biti povezani z edinstvenim javnim dru\u017ebenim projektom \/\u2026\/, mi pa bi vam zagotovili \/\u2026\/ popolno umetni\u0161ko svobodo.\u2019<\/i> Zvenelo je ve\u010d kot zanimivo. \u017de ve\u010d let sem namre\u010d hrepenel po vrnitvi na Japonsko in do\u017eivljal sem prave napade domoto\u017eja po Tokiu. Bral sem torej naprej: t\u00e9ma je bila povezana z javnimi strani\u0161\u010di in upali so, da bom na\u0161el lik, ki bi gledalcu pomagal razumeti bistvo japonske kulture gostoljubja, v kateri imajo strani\u0161\u010da povsem druga\u010dno vlogo kot v na\u0161em zahodnem pojmovanju \u2018sanitarij\u2019. Na Zahodu strani\u0161\u010da niso del kulture, nasprotno, so utele\u0161enje njene odsotnosti. Na Japonskem pa gre za prava mala sveti\u0161\u010da, prostore miru in dostojanstva. Ogledal sem si torej fotografije teh arhitekturnih \u010dude\u017eev in bili so mi v\u0161e\u010d. Zares so bolj spominjali na templje kot na strani\u0161\u010da. V\u0161e\u010d mi je bila tudi ideja o njihovi povezavi z umetnostjo. \/\u2026\/ Toda zakaj ne bi namesto kratkih filmov posneli celove\u010derca? \/…\/ In tako sem maja za deset dni odpotoval v Tokio. Sre\u010dal sem svojega sanjskega igralca Kojija Yakusha \/\u2026\/ ter si ogledal lokacije, ki so bile vse v meni zelo ljubem okro\u017eju Shibuya. Strani\u0161\u010da so bila res pre\u010dudovita. Vendar to ni bilo tisto, o \u010demer naj bi govoril film. Ustvariti smo morali edinstvenega oskrbnika, zares pristen, resni\u010den lik \/\u2026\/, ki bi lahko utelesil te kraje in z njimi povezane ideje: mo\u010dan ob\u010dutek za skupno dobro, spo\u0161tovanje do mesta in so\u010dloveka \u2013 vse, zaradi \u010desar je javno \u017eivljenje na Japonskem tako zelo druga\u010dno od na\u0161ega. <\/b>\/…\/ Zamislil sem si mo\u017ea iz privilegiranega in premo\u017enega okolja, ki je v nekem trenutku globoko padel. Potem pa je nekega dne, ko je bilo njegovo \u017eivljenje na najni\u017eji to\u010dki, opazoval svetlobo, ki je padala skozi listje \/\u2026\/, in do\u017eivel razodetje. Japonski jezik ima za te be\u017ene prikazni, ki se v\u010dasih pojavijo od nikoder, posebno ime: komorebi<\/i> \u2013 ples listja v vetru, ki kot igra senc pada na steno pred nami. <\/b>\/…\/ Hirayamova rutina je postala osnova za na\u0161 scenarij. Lepota tak\u0161nega vedno enakega ritma dni je v tem, da za\u010dne\u0161 opa\u017eati malenkosti, ki niso<\/i> enake, ki so vsaki\u010d druga\u010dne. \u010ce se nau\u010di\u0161 \u017eiveti tukaj in zdaj, ni ve\u010d rutine, ampak samo neskon\u010dna veriga edinstvenih dogodkov, edinstvenih sre\u010danj in edinstvenih trenutkov. Hirayama nas popelje v tak\u0161no kraljestvo bla\u017eenosti in zadovoljstva. \/…\/ Zamisel za film se je rodila v Tokiu in ne bi mogla nastati nikjer drugje. \/\u2026\/ Popolne dneve <\/b>smo posneli \u0161estdeset let po tistem, ko je Ozu v Tokiu posnel svoj zadnji film Jesensko popoldne<\/b>. Ni naklju\u010dje, da je na\u0161emu junaku ime Hirayama. \/\u2026\/ Navdihnil me je ob\u010dutek, ki pre\u017eema Ozujeve filme: da je vsaka stvar in vsak \u010dlovek nekaj edinstvenega, da se vsak trenutek zgodi samo enkrat in da so vsakdanje zgodbe edine ve\u010dne zgodbe.\u00ab
\u2013 Wim Wenders<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbNajve\u010dji u\u017eitek filma se skriva v kopi\u010denju drobnih detajlov, ljube\u010de opazovanih drobcev \u017eivljenja, ki se sami po sebi zdijo nepomembni. Ko pa se zdru\u017eijo, nastane poeti\u010dna, globoko ganljiva pripoved o nepri\u010dakovanem miru, harmoniji in zadovoljstvu, za dosego katerih je moral nekdo trdo delati in sprejeti te\u017eke odlo\u010ditve.\u00ab
\u2013 David Rooney, The Hollywood Reporter<\/i><\/p>\n
\u00bb\u010ceprav se pona\u0161a s kopico tako zabavnih kot ganljivih prizorov, filma ne bi mogli ozna\u010diti za komedijo ali dramo. \/\u2026\/ Gre preprosto za o\u010darljiv in ljube\u010d portret plemenitega \u010dloveka, v katerem se be\u017eno zrcalita Jarmuschev\u00a0Paterson<\/b> in dokumentarec Davida Gelba Jiro Dreams of Sushi<\/b>. Vsak, ki si ga bo ogledal, bo za\u010del na svet (in javna strani\u0161\u010da) gledati malo druga\u010de.\u00ab
\u2013 Nicholas Barber, The Wrap<\/i><\/p>\n
\u00bbPopolni dnevi<\/b> so film o umetnosti, ki sporo\u010da, da v tem kaoti\u010dnem svetu na\u0161ih dni ne oblikuje in osmi\u0161lja delo, temve\u010d fizi\u010dni predmeti lepote, ki jih vpletamo v svoje \u017eivljenje: \u017eepni roman, kaseta z najljub\u0161o glasbo, skrbno negovani bonsaj, popolna fotografija. \/…\/ Pesem izjemne subtilnosti in lepote.\u00ab
\u2013 Alissa Wilkinson, Vox<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm nima vznesene spiritualisti\u010dne filozofije\u00a0Neba nad Berlinom<\/b> ali prevzemajo\u010de poezije \u010dlove\u0161kega in kulturnega opusto\u0161enja, ki je zaznamovala Pariz, Teksas<\/b>. Toda ne\u017eno in upanja polno sprejemanje vsakodnevnih blagoslovov je dovolj, da lahko Popolne dneve<\/b> ozna\u010dimo za Wendersov najbolj sve\u017e, najbolj izpolnjujo\u010d, najbolj \u2018arthouse\u2019 igrani celove\u010derec v skoraj tridesetih letih. \/\u2026\/ Ta o\u010darljivi film morda res slavi umirjeno varnost rutine, toda ob\u010dasno pospe\u0161i na\u0161 sr\u010dni utrip z razburljivim ovinkom proti nepri\u010dakovanemu.\u00ab
\u2013 Guy Lodge, Variety<\/i><\/p>\n
\u00bbIn kaj, \u010de je njegovo \u010di\u0161\u010denje javnih strani\u0161\u010d – njegova brezmejna, meni\u0161ka skrb za javno, skupno dobro – le njegov prispevek k razrednemu boju? Hirayama je ultimativni varuh javnega. Navidez rutinske, vsakdanje poteze, ki jih opravlja, so torej prepolne revolucionarnega potenciala. Ponavljanje je prepolno smisla. Ne osamlja ga, temve\u010d osmi\u0161lja. In osre\u010duje. Zbuja ga, ne pa ustavlja. ZA+\u00ab zanimivosti Wim Wenders se vra\u010da v Tokio, da bi posnel ganljivo filmsko pesem o iskanju lepote v drobnih trenutkih vsakdanjega \u017eivljenja. Film z nostalgi\u010dnim soundtrackom, ki vklju\u010duje klasike Louja Reeda, Patti Smith in Nine Simone, je Kojiju Yakushoju prinesel nagrado za najbolj\u0161ega igralca v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":322661,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/322476"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/322661"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=322476"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n
<\/b>https:\/\/tokyotoilet.jp\/en\/<\/a><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"