{"id":3218,"date":"2025-04-09T08:15:09","date_gmt":"2025-04-09T06:15:09","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/projekt-rak\/"},"modified":"2025-04-09T08:17:07","modified_gmt":"2025-04-09T06:17:07","slug":"projekt-rak","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/projekt-rak\/","title":{"rendered":"Projekt: rak"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\u00bbEstetika brez etike je kozmetika.\u00ab
<\/em>– Ulay<\/p>\n

\u00bbDa bi razumel Ulaya, potrebuje\u0161 veliko \u010dasa \u2013 morda celo \u017eivljenje.\u00ab<\/em>
– Marina Abramovi\u0107<\/p>\n

Ulaya najbolj poznamo kot mo\u0161ko polovico dueta Ulay\/Abramovi\u0107. Umetnika sta od sredine sedemdesetih do poznih osemdesetih skupaj ustvarila vrsto performansov, ki jim danes pripisujemo zgodovinski pomen. Po njunem razhodu je pozornost javnosti ostala pri Marini, sledi za Ulayem pa so se bolj ali manj izgubile. O njegovem zgodnjem in poznej\u0161em delu vemo laiki le malo. Bil je briljanten fotograf, pionir body arta, performansa in polaroid arta, bil je transvestit, pol mo\u0161ki \u2013 pol \u017eenska, bil je socialni aktivist \u2026<\/p>\n

Leta 2009 se je Ulay preselil v Ljubljano. V \u010dasu, ko sta se z re\u017eiserjem Damjanom Kozoletom \u017ee dogovarjala o snemanju filma (ki so ga nekateri razumeli kot odgovor na lanskoletni dokumentarec Marina Abramovi\u0107: The Artist Is Present<\/strong>), so mu postavili diagnozo: rak. To je spremenilo vse na\u010drte. Prvi prizori so bili posneti novembra 2011 na Onkolo\u0161kem in\u0161titutu v Ljubljani, kjer je Ulay prejemal kemoterapijo. Ko se mu je zdravje malo izbolj\u0161alo, se je odlo\u010dil, da obi\u0161\u010de svoje prijatelje po svetu. Kamera ga je na tem poslovilnem obredu spremljala najprej na premiero Marininega filma v Berlin, potem v New York in na koncu v ‘njegovo mesto’, Amsterdam. Kar se je na za\u010detku zdelo kot intimno poslovilno pismo, je nazadnje preraslo v Ulayev najve\u010dji in najpomembnej\u0161i projekt.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Ulay je psevdonim Franka Uweja Laysiepena. Rodil se je leta 1943 v Solingenu v Nem\u010diji. Iz\u0161olal se je za fotografa in v obdobju od leta 1968 do 1971 veliko delal tudi kot svetovalec pri podjetju Polaroid. V svojem zgodnjem umetni\u0161kem obdobju (1968\u20131976) je tematsko raziskoval razumevanje konceptov identitete in telesa, bodisi na ravni osebnosti ali pa skupnosti oziroma dru\u017ebe. Tako je ustvaril nize polaroidnih fotografij, umetni\u0161ko pa se je izra\u017eal tudi v aforizmih in osebnih izraznih performansih. S\u010dasoma je postajal Ulayev fotografski pristop vedno bolj umetni\u0161ko izrazen in se razvil v pravi fotografski performans (Fototot<\/em>, 1976). V kasnej\u0161em obdobju svojega zgodnjega umetni\u0161kega ustvarjanja, ko je za\u010del fotografijo dojemati kot medij umetnosti, je njegovo ustvarjanje preraslo v umetni\u0161ke in\u0161talacije in performanse (There Is a Criminal Touch to Art<\/em>, 1976). Med letoma 1976 in 1988 je veliko sodeloval z Marino Abramovi\u0107. Skupaj sta ustvarila vrsto performansov, v katerih sta se osredoto\u010dala na vpra\u0161ljivo dojemanje mo\u0161ke in \u017eenske energije in na preseganje fizi\u010dnih meja telesa (Relation Works<\/em>). Po razhodu z Marino Abramovi\u0107 se je Ulay znova posvetil fotografiji in temam, kot je npr. marginalizacija posameznika v sodobni dru\u017ebi, ponovno pa se je lotil tudi problema nacionalizma in njegovih simbolov (Berlin Afterimages<\/em>, 1994). \u010ceprav je bila fotografija njegov osnovni umetni\u0161ki jezik, se je vseskozi posve\u010dal tudi drugim oblikam performansov in bil v svojem umetni\u0161kem izrazu izrazito provokativen. Ob\u010dinstvo je nagovarjal in izzival s celo vrsto performansov, delavnic in tudi predavanj v okviru performansov. Zadnja leta se Ulay posve\u010da predvsem projektom in umetni\u0161kim pobudam, ki sku\u0161ajo ozave\u0161\u010dati ljudi in dru\u017ebo o pomenu in neprecenljivi vrednosti vode (Earth Water Catalogue<\/em>, 2012). Ulayeva dela in tista, ki sta jih soustvarila z Marino Abramovi\u0107, najdemo v \u0161tevilnih zbirkah priznanih umetni\u0161kih muzejev in ustanov po svetu, med drugim tudi v muzeju Stedelijk v Amsterdamu; v Centru Pompidou v Parizu in v Muzeju sodobnih umetnosti v New Yorku. Po \u0161tirih desetletjih bivanja in ustvarjanja v Amsterdamu in nekaj dalj\u0161ih umetni\u0161kih projektih v Indiji, Avstraliji in na Kitajskem ter profesuri na Akademiji za nove medije na Visoki \u0161oli za oblikovanje v Karlsruheju v Nem\u010diji, se je Ulay ustalil v Ljubljani, kjer zadnja leta \u017eivi in dela.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbO Marini danes vemo tako reko\u010d vse. O Ulayu pa se ve malo. Ta film razkriva, da je bil Ulay izjemen umetnik \u017ee pred njunim sre\u010danjem in da je tudi po njunem razhodu delal pomembne projekte. Razkriva njegovo \u017eivljenje, ki je bilo ves \u010das (samo)zamol\u010dano. Za obo\u017eevalce Marine Abramovi\u0107 pa hkrati ponuja pogled z ‘druge strani’ tega kultnega umetni\u0161kega dueta in razkriva, ‘kdo je tisti Ulay, ki je bil z Marino’. \/\u2026\/ Poleti 2011 sva se z Ulayem za\u010dela pogovarjati o filmu. Jeseni je izvedel, da ima raka. Poklical me je in rekel, da iz najinega projekta ne bo ni\u010d, da nima smisla niti za\u010deti. Vztrajal sem, da za\u010dnemo snemati naslednji dan. Rekel mi je, da ne mara kratkih filmov, da sem mu obljubil celove\u010derca. Rekel sem mu, naj ostane \u017eiv, pa bo film dolgometra\u017eni. Prve kadre smo nato posneli novembra 2011 v Onkolo\u0161ki bolnici v Ljubljani, ko je Ulay prejemal kemoterapijo. Izgubil je lase, izgledal je grozno. Potem je za\u010del potovati po svetu, da (mogo\u010de zadnji\u010d) obi\u0161\u010de svoje prijatelje. Iz Ljubljane v Berlin na premiero filma o Marini Abramovi\u010d. Potem v New York, kjer je v 20 x 24 studiu naredil serijo velikih polaroidov. In na koncu v Amsterdam, kjer je obiskal svoje najbolj\u0161e prijatelje. Kamera ga je spremljala to\u010dno eno leto, do novembra 2012. V vseh Ulayevih delih je bila vedno osrednja tema spolna identiteta in telo. Telo je tudi tema tega filma. Ne Ulay, njegovo telo. Hotel sem narediti film o Ulayu, vendar je njegovo telo, ki je bilo v zgodovini izpostavljeno \u0161tevilnim skrajnim preizku\u0161njam v performansih, tudi tokrat prevzelo glavno vlogo.\u00ab
– Damjan Kozole, re\u017eiser<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Damjan Kozole se je rodil leta 1964 v Bre\u017eicah. Njegovi filmi so bili predvajani v kinodistribuciji v ve\u010d kot tridesetih dr\u017eavah in prikazani na pomembnih mednarodnih filmskih festivalih, kjer so prejeli \u0161tevilne nagrade in nominacije. Slovenka<\/strong> je postal najbolj prodajan slovenski film (distribuiran v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, Nem\u010diji, \u0160paniji, Beneluksu, na Portugalskem, v Gr\u010diji, Romuniji, Braziliji, Argentini, na Japonskem, v Koreji, Avstraliji …), Rezervni deli<\/strong> so bili nominirani za zlatega medveda na Berlinalu 2003, dva njegova filma pa sta bila progla\u0161ena za slovenska filma leta. Leta 2005 so v ZDA in Kanadi pripravili retrospektivo Kozoletovih filmov, ki jo je organiziral Ameri\u0161ki filmski in\u0161titut (AFI). Damjan Kozole je \u010dlan Evropske filmske akademije, v letu 2008 pa je bil tudi dobitnik \u017dupan\u010di\u010deve nagrade, ki jo mesto Ljubljana podeljuje za izjemne dose\u017eke v umetnosti in kulturi.<\/p>\n

Je avtor (re\u017eiser in scenarist) celove\u010dernih igranih filmov Usodni telefon<\/strong> (1987), Remington<\/strong> (1988), Stereotip<\/strong> (1997), Porno Film<\/strong> (2000), Rezervni deli<\/strong> (2003), Delo osvobaja<\/strong> (2005), Za vedno<\/strong> (2008) in Slovenka<\/strong> (2009) ter dokumentarnih celove\u010dercev Rojevanje Leara<\/strong> (1993) in Dolge po\u010ditnice<\/strong> (2012). Kot eden izmed 25 evropskih re\u017eiserjev je sodeloval tudi pri celove\u010dernem omnibus filmu Visions of Europe: 25 directors. 25 visions<\/strong>. 1 film<\/strong> (2004), kjer so sodelovali avtorji kot Bela Tarr, Fatih Akin, Peter Greenaway in Aki Kaurism\u00e4ki.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbUlay zase pravi, da je umetnik performansa, nekateri ga ozna\u010dujejo za konceptualnega umetnika, ve\u010dina tistih, ki so za njegovo ime sli\u0161ali, pa ga povezuje z nekdanjo partnerko Marino Abramovi\u0107. Dokumentarni film Damjana Kozoleta ga osvetli s teh plati, \u0161e bolj pa s \u010dlove\u0161ke. \/\u2026\/ Tudi zaradi [Ulayeve] ‘vloge’ in ne samo zaradi re\u017eiserjevega prijema je strah, da je film s stra\u0161ljivim naslovom Projekt: rak<\/strong>, more\u010d, povsem odve\u010d. Film je mala oda \u017eivljenju. \/\u2026\/ Zgodba temelji na Ulayevi pripovedi, so\u010dni, teko\u010di in tudi duhoviti, celo v dnevih najhuj\u0161e iz\u010drpanosti po kemoterapijah. \/\u2026\/ Je Ulay kot umetnik, \u010digar poglavitno izrazno sredstvo je bilo dolgo \u010dasa telo, \u0161e bolj usodno do\u017eivljal njegovo odpovedovanje? Ne, bil je le \u010dlovek, ki je hrepenel po \u017eivljenju. Ves \u010das med boleznijo pa tako fascinantno zbran in razsoden pred kamero, da film kljub resnim pastem nikoli ne zdrkne v patetiko ali pretirano melodramati\u010dnost.\u00ab
– Jo\u017eica Grgi\u010d, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm je zaznamovan z zvoki skupine Silence, ki smiselno prispevajo k temeljnim ob\u010dutjem pripovedi. Subtilno preigravanje posnetkov iz arhiva \/\u2026\/ se v filmu prepleta s posnetki Ulayevega enoletnega vsakdanjika, od novembra do novembra, ko je ravno pre\u017eivljal naporno zdravljenje. Pred gledalcem je umetnik na kemoterapiji. Telo, ki ga je neko\u010d do skrajnih meja vodil sam, se kot vsako drugo telo zdaj razkraja in propada, a duh ostaja topel, \u010dvrst in neupogljiv. Ulay, ki se ne vda, ki potuje, odkriva, predaja naprej in preprosto \u017eivi z rakom ali brez njega.\u00ab
– Petja Grafenauer, Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbKozole tako Ulaya ne predstavi le kot enega najpomembnej\u0161ih konceptualnih umetnikov in performerjev v zgodovini sodobne umetnosti, pa\u010d pa tudi in predvsem kot osebo, ki se odlo\u010di javno spregovoriti o svoji bolezni, raku, o kateri sodobna dru\u017eba \u0161e vedno te\u017eko glasno spregovori.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Damjana Kozoleta upo\u0161teva specifiko Ulayevega ustvarjanja: nikakor ne gre za zgodovinski pregled umetnikovega \u017eivljenja in dela, temve\u010d za dokumentacijo njegovega ultimativnega performansa. \/\u2026\/ Film \/\u2026\/ ni toliko portret ali potopis, temve\u010d bolj premislek vpra\u0161anj o \u017eivljenju, umetnosti in smrti, telesu, prijateljstvu, ljubezni in aktivizmu \/\u2026\/.\u00ab
– Katja \u010ci\u010digoj, Ekran<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Leta 2009 se je Ulay preselil v Ljubljano. V \u010dasu, ko sta se z re\u017eiserjem Damjanom Kozoletom \u017ee dogovarjala o snemanju filma, so mu postavili diagnozo: rak. To je spremenilo vse na\u010drte. <\/p>\n","protected":false},"featured_media":3219,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3218"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3219"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3218"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}