{"id":3216,"date":"2024-02-01T13:59:47","date_gmt":"2024-02-01T12:59:47","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/hannah-arendt\/"},"modified":"2024-02-01T14:02:46","modified_gmt":"2024-02-01T13:02:46","slug":"hannah-arendt","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/hannah-arendt\/","title":{"rendered":"Hannah Arendt"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
New York, zgodnja \u0161estdeseta. Ko Hannah Arendt sli\u0161i, da je izraelska tajna slu\u017eba ugrabila nacista Adolfa Eichmanna in ga iz Buenos Airesa privedla v Jeruzalem, se v hipu odlo\u010di, da bo poro\u010dala s sojenja. Urednik revije The New Yorker <\/em>je navdu\u0161en, da bo njegova dopisnica z zgodovinskega procesa ena najbolj cenjenih intelektualk tistega \u010dasa \u2026<\/p>\n

Ko Arendtova vstopi v jeruzalemsko sodno dvorano, pri\u010dakuje, da bo videla po\u0161ast, a namesto tega najde srhljivo obi\u010dajnega birokrata. Povpre\u010dnost in plitkost tega \u010dloveka je te\u017eko uskladiti z velikim zlom, ki pre\u017eema njegova dejanja, a Hannah Arendt je prepri\u010dana, da je to nasprotje uganka, ki jo mora razvozlati. Iz njenih poro\u010danj nastane ena najpomembnej\u0161ih in najkontroverznej\u0161ih knjig, kar jih je bilo kdaj napisanih o holokavstu: Eichmann v Jeruzalemu: poro\u010dilo o banalnosti zla.<\/em><\/p>\n

Margarethe von Trotta spremlja klju\u010dno poglavje v \u017eivljenju filozofinje in politi\u010dne teoreti\u010darke Hannah Arendt. Poro\u010danje s sojenja vojnemu zlo\u010dincu Adolfu Eichmannu je nem\u0161ko-\u017eidovsko izseljenko pripeljalo do znamenitega koncepta ‘banalnosti zla’.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Dela Hannah Arendt v sloven\u0161\u010dini:
– Vita activa<\/em>, prev. Vlasta Jalu\u0161i\u010d, Krtina, Ljubljana 1996
– Kaj je filozofija eksistence?<\/em>, prev. Martina Soldo, Dru\u0161tvo Apokalipsa, Ljubljana 1998
– Izvori totalitarizma<\/em>, prev. Zdenka Erbe\u017enik, Polona Glavan in Patricija Fajon, \u0160tudentska
zalo\u017eba, Ljubljana 2003
– Resnica in la\u017e v politiki<\/em>, prev. Martina Soldo, Dru\u0161tvo Apokalipsa, Ljubljana 2003
– Med preteklostjo in prihodnostjo: \u0161est vaj v politi\u010dnem mi\u0161ljenju<\/em>, prev. Vlasta Jalu\u0161i\u010d, Gorazd Koro\u0161ec, Marja Kuzmani\u0107, Ton\u010di Kuzmani\u0107 in Du\u0161an Rebolj, Krtina, Ljubljana 2006
– Eichmann v Jeruzalemu<\/em>, prev. Polona Glavan, \u0160tudentska zalo\u017eba, Ljubljana 2007<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbZgodba [Hannah Arendt] odpira vpra\u0161anje, ki sem si ga postavljala v \u0161tevilnih svojih filmih: kako se nekdo odzove na zgodovinske in dru\u017ebene dogodke, na katere sam nima vpliva? \/\u2026\/ Film prikazuje Hannah Arendt kot osebo, razpeto med misli in \u010dustva \u2013 kot nekoga, ki mora svoj razum pogosto lo\u010devati od \u010dustev. \/\u2026\/ Njena zna\u010dilna izjava, ‘ho\u010dem razumeti’, je stavek, ki jo opi\u0161e najbolje. In prav to njeno prizadevanje, da bi razumela ljudi in svet, je bilo tisto, kar me je neustavljivo vleklo k njej. Tako kot Hannah Arendt tudi jaz nikoli no\u010dem soditi, ampak le razumeti. V tem filmu na primer sku\u0161am razumeti, kako je razmi\u0161ljala o totalitarizmu in moralnem razkroju prej\u0161njega stoletja, o svobodni volji in svobodi odlo\u010danja, in kon\u010dno, kaj je uspela razjasniti o zlu in o ljubezni. \/\u2026\/ Soo\u010denje med Hannah Arendt in Adolfom Eichmannom nam ni omogo\u010dilo le prikaza radikalnega nasprotja med protagonistoma, ampak tudi bolj\u0161e razumevanje temnega poglavja v zgodovini Evrope 20. stoletja. Slavna izjava Hannah Arendt se glasi: ‘Nih\u010de nima pravice ubogati.’ S svojim vztrajnim zavra\u010danjem, da bi ubogala karkoli drugega kot lastno pamet in prepri\u010danje, ne bi mogla biti dlje od Eichmanna. Kot je trdil sam, je bila njegova dol\u017enost ostati zvest prisegi, da bo ubogal ukaze nadrejenih. V tej svoji zvestobi se je Eichmann odrekel eni glavnih zna\u010dilnosti, ki \u010dloveka lo\u010dijo od drugih vrst: sposobnosti misliti s svojo glavo. Film prikazuje Hannah Arendt kot politi\u010dno teoreti\u010darko in neodvisno razmi\u0161ljujo\u010do posameznico, soo\u010deno s svojim \u010distim nasprotjem: ubogljivim birokratom, ki ne razmi\u0161lja in namesto tega izbere vlogo zagnanega podrejenega.\u00ab
– Margarethe von Trotta, re\u017eiserka in soscenaristka<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
Margarethe von Trotta (1942, Berlin) velja za eno klju\u010dnih predstavnic t. i. novega nem\u0161kega filma in eno vodilnih feministi\u010dnih re\u017eiserk. V zgodnjih \u0161estdesetih letih se je iz Pariza, kjer je odkrila francoski novi val in Ingmarja Bergmana, vrnila v Nem\u010dijo ter se uveljavila kot igralka v filmih Rainerja Wernerja Fassbinderja in Herberta Achternbuscha. S tedanjim mo\u017eem Volkerjem Schl\u00f6ndorffom je sodelovala pri pisanju scenarijev za njegove filme ter skupaj z njim re\u017eirala priredbo romana Heinricha B\u00f6lla\u00a0Izgubljena \u010dast Katarine Blum<\/strong>\u00a0(Die verlorene Ehre der Katharina Blum, 1975). Leta 1978 je posnela prvi samostojni celove\u010derec Drugo prebujenje Christe Klages<\/strong>\u00a0(Das Zweite Erwachen der Christa Klages), ki so mu med drugimi sledili: Svin\u010deni \u010dasi<\/strong>\u00a0(Die Bleierne Zeit, 1981; zlati lev v Benetkah), Rosa Luxemburg\u00a0<\/strong>(1986; deljena nagrada za najbolj\u0161o igralko v Cannesu), \u017denske z Rosenstrasse<\/strong>\u00a0(Rosenstrasse, 2003; nagrada za najbolj\u0161o igralko v Benetkah) in Vision \u2013 Aus dem Leben der Hildegard von Bingen<\/strong>\u00a0(2009). <\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbIn prav s tem, ko jo je bolj kot drama in peripetije njenega \u017eivljenja (\u017eivljenje Hannah Arendt je bilo polno dramati\u010dnih dogodkov, prijateljevala pa je tudi s \u0161tevilnimi velikimi osebnostmi takratnega intelektualnega sveta) zanimala njena misel, je von Trotta lestvico sama sebi postavila zelo visoko. A ob pomo\u010di karizmati\u010dne Barbare Sukowe jo je suvereno tudi zmogla. Toplo priporo\u010dam.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbMargarethe von Trotta in Hannah Arendt sta zanimiv \u017eenski duet, zagotovo je vredno videti, kaj ima prva, ena najvidnej\u0161ih nem\u0161kih filmskih avtoric, povedati o drugi, eni najvplivnej\u0161ih judovskih filozofinj 20. stoletja. \/\u2026\/ Gre za inteligenten film, poln dobrih dialogov, v katerem igralsko blesti Barbara Sukowa.\u00ab
– Valentina Plahuta Sim\u010di\u010d, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm o Hannah Arendt se vas bo v teh \u010dudnih \u010dasih, ko je vse pomembnej\u0161e od argumentov, vesti in sposobnosti lastnega razmi\u0161ljanja, zagotovo dotaknil, vas navdihnil in vas zelo verjetno tudi spremenil \u2013 \u010de vas \u017ee niso njeni Izvori totalitarizma<\/em>.\u00ab
– <\/em>Alma M. Sedlar, PlanetSiol.net<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm preobrne ideje v vrhunsko zabavo.\u00ab
– A.O. Scott, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbBarbara Sukowa je v vlogi velike pisateljice in filozofinje o\u010darljiva. Zdi se kot nemogo\u010da tema za film, a celo gledalce, ki niso prebrali niti besedice iz njenih knjig, se bo dotaknil intelektualni in \u010dustveni pogum v nagrade vrednem nastopu Barbare Sukowe.\u00ab
– Deborah Young, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbMargarethe von Trotta je ustvarila izjemen filmski portret filozofinje.\u00ab
– Elke Schmitter, Der Spiegel<\/em><\/p>\n

\u00bbMargarethe Von Trotta, avtorica Svin\u010denih \u010dasov<\/strong> in Rose Luxemburg<\/strong>, jo prikazuje kot \u017eensko, ki je preve\u010d vedela, kot \u017eensko, ki je spregledala mo\u0161ko igro mo\u010di in krutosti, kot \u017eensko, katere hereti\u010dni, “manj\u0161inski” vpogled v zgodovino je izhajal prav iz tega, da je bila \u017eenska. Ker je bila \u017eenska, je videla ve\u010d kot mo\u0161ki, tudi njeni prijatelji in kolegi, ki so se potem od nje odlo\u010dno in denunciantsko distancirali. V svoji gesti so bili zastra\u0161ujo\u010de banalni. V srednjem veku bi jo vrgli na grmado, leta 1919 pa v berlinski Landwehrkanal.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm, v katerem v vlogi Arendtove blesti Barbara Sukowa, se ne zateka k melodrami ali nepotrebnemu glorificiranju zgodbe: gledalci smo tako spet in spet pri\u010da prizorom dolgotrajnega, suhoparnega procesa oblikovanja zapiskov v knjigo, med katerim na\u0161a protagonistka s cigareto med prsti \u017eiv\u010dno koraka po sobi. Namesto kampanje za naklonjenost njeni portretiranki in cenene sentimentalnosti nam von Trotta tako ponudi pretehtan in hladnokrven portret, ki ga v nobenem trenutku ne zamegli pokroviteljsko so\u010dutje do te\u017eke, \u010dustveno iz\u010drpavajo\u010de tematike.\u00ab
– Ana Jurc, MMC RTVSlo<\/em><\/p>\n

\u00bbOb sijajni interpretaciji Barbare Sukowe je verjetno najbolj\u0161i trenutek filma prav tisto predavanje, kjer Arendtova \u0161tudentom pojasnjuje svoje pojmovanje banalnosti zla. Redki so filmi, v katerih gledalec u\u017eiva na predavanju.\u00ab
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbNa primeru sojenja nacisti\u010dnemu zlo\u010dincu Adolfu Eichmannu (razmislek je objavila v legendarni knjigi Eichmann v Jeruzalemu) je pokazala, da najhuj\u0161ega zla v \u010dlove\u0161ki zgodovini niso zagre\u0161ili kriminalni geniji ali ponoreli ideologi. Da Eichmannova slepa vpetost v nacisti\u010dni dr\u017eavni in voja\u0161ki aparat, znotraj katerega je skrbel za gladko izvedbo “kon\u010dne re\u0161itve judovskega vpra\u0161anja\u00ab, ni bila posledica demonskosti oziroma diaboli\u010dnosti, ampak globinske du\u0161evne klavrnosti. Eichmannov zlo\u010din je bilo “nemi\u0161ljenje”, nepripravljenost in nezmo\u017enost doumeti razse\u017enosti lastnega delovanja. Film je prikaz miselne poti, ki je Hannah Arendt (Barbara Sukowa) pripeljala do teh sklepov, na koncu pa tudi njene nemo\u010di, da bi treznost svoje misli obranila pred ogor\u010denjem judovskih sonarodnjakov, prijateljev in somi\u0161ljenikov.\u00ab
– Du\u0161an Rebolj, Nedeljske Novice<\/em><\/p>\n

\u00bbOdli\u010den dokaz je drama \u0161e v smislu, da mojstrski re\u017eiser, kot je von Trotta, tudi najbolj dramati\u010dno dramo virtuozno ustvari celo v najmanj dramati\u010dnih okoljih, a seveda neizogibno s prav tako odli\u010dno igralsko zasedbo, na \u010delu katere je v tokratni naslovni vlogi spet izjemna, ve\u010dplastna, med osebno ljubezen in tako zasebno kot profesionalno vehementnost ter naposled tudi v kljubovanje razo\u010daranju nadvse pristno razpeta slovita Nemka Barbara Sukowa (\u017ee preizku\u0161ena sodelavka von Trotte … ). Odli\u010dno pa so v dramo vklju\u010deni tudi arhivski filmski posnetki sojenja Eichmann, ki se kljub videzu birokratske banalnosti zdi na trenutke nekako bolj ostro odrezav – a saj morda za koga prav zato celo \u0161e bolj birokratski. Prav v tem vidiku drame pa je ob\u010dutiti aktualo ve\u010dplastnost banalnega zla in pred njim svarilo za dana\u0161njo rabo.\u00ab
– Uro\u0161 Smasek, Ve\u010der<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Margarethe von Trotta spremlja klju\u010dno poglavje v \u017eivljenju filozofinje in politi\u010dne teoreti\u010darke Hannah Arendt. Poro\u010danje s sojenja vojnemu zlo\u010dincu Adolfu Eichmannu je nem\u0161ko-\u017eidovsko izseljenko pripeljalo do znamenitega koncepta ‘banalnosti zla’.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3217,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3216"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3217"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3216"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}