Bob Marley, glasbenik, revolucionar, legenda, pa tudi navdu\u0161en nogometa\u0161, ljubimec, mo\u017e in o\u010de enajstih otrok. Preko pogovorov s prijatelji, dru\u017einskimi \u010dlani in glasbenimi kolegi ter ob nizanju \u0161e nikoli videnih arhivskih posnetkov sledimo Marleyjevemu \u017eivljenju od otro\u0161tva v siroma\u0161ni jamaj\u0161ki vasici, kjer se je rodil kot sin osemnajstletne Jamaj\u010danke in belega britanskega oficirja, prek prvih uspe\u0161nic s skupino The Wailers, njegovega vzpona med mednarodne superzvezde, politi\u010dnega aktivizma, izgnanstva, bolezni, pa vse do zadnjih mesecev njegovega \u017eivljenja, ki jih je pre\u017eivel na bavarski kliniki.<\/p>\n
Edini film o Bobu Marleyju, ki ga je avtorizirala njegova dru\u017eina, je ultimativni filmski dokument o \u017eivljenju, delu in zapu\u0161\u010dini enega najvplivnej\u0161ih glasbenikov 20. stoletja. iz prve roke \u00bbKljub temu da je bilo o Bobu narejenih \u017ee veliko stvari, mislim, da je pri tem filmu sijajno predvsem to, da bodo gledalci lahko vzpostavili bolj \u010dustven odnos do Boba kot \u010dloveka \u2013 ne le kot reggae legende ali miti\u010dnega lika.\u00ab portret avtorja kritike \u00bbMarley bo nedvomno postal ultimativni dokumentarec o ljubljenem kralju reggaeja. \/\u2026\/ ta celovita, precej klasi\u010dno sestavljena biografija prika\u017ee ganljivo sliko umetnika, ki je mnogo prezgodaj zapustil sceno. \/\u2026\/ Slikoviti tolkalec benda, Bunny Wailer, poskrbi za nekaj najbolj pou\u010dnih in sme\u0161nih odlomkov \u2013 pred nami je lep primer jamaj\u0161kega smisla za humor \u2013, be\u017eno in od\u0161tekano sre\u010danje z vplivnim producentom Leejem ‘Scratchem’ Perryjem pa prav tako \/\u2026\/.\u00ab \u00bbNavdihujo\u010d poklon fascinantnemu umetniku, ki se izogne slepemu malikovanju. Temeljito raziskan in poln fenomenalnih arhivskih posnetkov.\u00ab \u00bbMacdonald bi o\u010ditno rad ponudil ve\u010d kot obi\u010dajno glasbeno biografijo; ob\u0161irno se loteva Marleyjevih filozofskih in verskih prepri\u010danj, pa tudi njegovega negotovega mesta nad postkolonialnimi politi\u010dnimi antagonizmi na Jamajki.\u00ab \u00bb‘Pesem odre\u0161enja’<\/em> za vse, ki sanjajo o dobri biografiji glasbenika.\u00ab \u00bb\u010ce niste seznanjeni z \u017eivljenjem in delom Boba Marleyja, potem bo Marley<\/strong> razodetje. \u010ce ste \u017ee ob\u010dudovalec, bo to prepri\u010dljiv, razsvetljujo\u010d poklon.\u00ab \u00bb\u010ceprav je narejen v sodelovanju z Marleyjevo dru\u017eino, je dale\u010d od hagiografije; in kljub temu da je poln glasbenih sekvenc, to ni koncertni film.\u00ab \u00bbFilm zbere dovolj novih razkritij, da bo zadovoljil najbolj fanati\u010dne Marleyjeve poznavalce, pa tudi tisti, ki ne poznajo njegove zgodbe, dobri dve uri in pol ne bodo odvrnili pogleda od platna. \/\u2026\/ Oglejte si ga v kinu in izberite si sede\u017e, kjer boste imeli dovolj prostora za poplesovanje.\u00ab \u00bbDokumentarec Kevina Macdonalda je ultimativna od-zibke-do-groba biblija o \u010dloveku, ki se skriva za fenomenom. \/\u2026\/ Mojstrski dokumentarec, ki se lahko kosa z Macdonaldovim Dotikom smrti<\/strong>.\u00ab \u00bbBob Marley je postal globalna industrija, \u0161e preden je leta 1981 umrl pri 36-ih letih. Ta vztrajno rasto\u010da industrija je zdaj dobila svojo navdihujo\u010do uradno filmsko zgodbo.\u00ab \u00bbMarley<\/strong>, ambiciozen in iz\u010drpen film, opravi svoje delo: dokumentirati \u017eivljenje pomembnega \u010dloveka \u2013 na po vsej verjetnosti najbolj\u0161i mo\u017een na\u010din.\u00ab \u00bbMacDonald hodi po stopinjah Martina Scorseseja.\u00ab \u00bbVibracije so zelo, zelo dobre.\u00ab \u00bbBarvita pripoved o \u010dloveku, ki se ga spla\u010da spoznati, tudi \u0161e niste ljubitelji njegove glasbe.\u00ab \u00bbMacDonald pelje pripoved o Marleyjevem \u017eivljenju kronolo\u0161ko, od rojstva do smrti, in jo napika z injekcijami izbranih poglavij jamaj\u0161ke zgodovine, politike, dru\u017ebe in kulture, pa tudi s \u0161nelkurzom rastafarijanstva, duhovnega gibanja, v katerem je Marley nazadnje na\u0161el smisel svojega \u017eivljenja in ustvarjanja. \u0160ele ta dru\u017ebeni kontekst do konca osmisli Marleyjevo \u017eivljenjsko pot, z njegovo podporo pa dobi Marley tudi poteze, ki ga pomembno odmaknejo od drugih podobno uspe\u0161nih glasbenih megaikon. Marley ni bil la\u010den ne slave ne denarja; bil je \u010dlovek na misiji, prerok, rastafarijanski pridigar, ve\u010dni outsider, pod\u017egan z bole\u010dino o\u010detove zavrnitve.\u00ab \u00bbIn tale doku lepo poka\u017ee, zakaj je delal tako, kot da bo \u017eivel le 36 let. Ostali so delali tako, kot da bodo \u017eiveli devetkrat dlje, zato zdaj nastopajo le kot pri\u010devalci, ki so veseli, da so bili lahko zraven.\u00ab ZA+ Bob Marley, glasbenik, revolucionar, ikona, pa tudi navdu\u0161en nogometa\u0161, ljubimec, mo\u017e in o\u010de enajstih otrok. Kevin Macdonald (Whitney) v edinem uradno avtoriziranem filmu o Bobu Marleyju naslika intimen portret \u010dloveka za legendo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":71804,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3214"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/71804"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3214"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
Oskarjevec Kevin Macdonald (Whitney, Zadnji \u0161kotski kralj, Dr\u017eavni\u0161ke igre<\/strong>) s pomo\u010djo javnosti doslej neznanega gradiva in skozi pogovore s tistimi, ki so mu bili najbli\u017ee, naslika intimen portret \u010dloveka za legendo.<\/p>\n
<\/strong>\u00bbPrepri\u010dati sem jih hotel [Marleyjevo dru\u017eino], da doslej \u0161e niso posneli po\u0161tenega dokumentarca o Bobu, in da je to treba storiti zdaj, preden umre \u0161e ve\u010d ljudi. Ko sem prvi\u010d sre\u010dal Ziggyja, sem mu rekel: ‘Narediti \u017eelim \u010dim bolj konvencionalen film, vzeti kamero in intervjuvati tako reko\u010d vse, ne le tistih, s katerimi so se pogovarjali doslej.’ Te\u017eava pri \u0161tevilnih velikih zvezdnikih, \u0161e posebno pri Bobu, ki velja skoraj za preroka, je, da jih vsi pozabijo vpra\u0161ati o zasebnih re\u010deh. Kak\u0161na je bila njegova dru\u017eina? Njegov o\u010de? Zakaj je bil tak, kakr\u0161en je bil? Zakaj je bil tako zagnan? \/\u2026\/ S filmom sem \u017eelel odgovoriti na vpra\u0161anje: zakaj njegova glasba \u0161e vedno govori ljudem po vsem svetu in se jih dotakne bolj kot glasba kateregakoli drugega rock ali pop pevca \u2026 \u017delel sem narediti nekaj zelo osebnega. Kdo je ta \u010dlovek? Zakaj je postal tako uspe\u0161en? Kak\u0161no je bilo sporo\u010dilo, ki ga je hotel posredovati ljudem? \/\u2026\/ Mislim, da je Bob tudi po smrti \u0161e vedno tako pomemben zato, ker govori zatiranim ljudem po vsem svetu, naj bo to v ZDA, Veliki Britaniji ali Nem\u010diji. Bolj kot kogarkoli pa se dotakne ljudi v de\u017eelah v razvoju, ki \u010dutijo, da so potegnili kraj\u0161i konec, da jih je Zahod spregledal. Tu je glas, ki jim govori: ‘Va\u0161 \u010das bo pri\u0161el. Zdaj ste na dnu, a tudi vi se boste zna\u0161li na vrhu.’\u00ab
– Kevin Macdonald, re\u017eiser<\/p>\n
– Ziggy Marley, izvr\u0161ni producent\u00a0<\/p>\n
<\/strong>Kevin Macdonald (Glasgow, 1967) je za\u010del kariero z biografijo svojega starega o\u010deta Emerica Pressburgerja, The Life and Death of a Screenwriter<\/em>, po kateri je kasneje posnel svoj prvi dokumentarni film The Making of an Englishman<\/strong> (1995). Slavo mu je prinesel z oskarjem nagrajeni One Day in September <\/strong>(1999), dokumentarec o palestinskem teroristi\u010dnem napadu na izraelske \u0161portnike na olimpijskih igrah v M\u00fcnchnu leta 1972. Sledil je \u0161e en dramatiziran dokumentarec, alpinisti\u010dni Dotik smrti<\/strong> (Touching the Void<\/strong>, 2003), ki je dosegel velik komercialni uspeh in osvojil kopico nagrad, med drugim nagrado BAFTA in nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo na 8. Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani leta 2006. Njegov prvi igrani celove\u010derec Zadnji \u0161kotski kralj<\/strong> (The Last King of Scotland<\/strong>, 2006) je prejel tri nagrade BAFTA, Forestu Whitakerju pa je za upodobitev zloglasnega ugandskega diktatorja Idija Amina prinesel tudi oskarja za najbolj\u0161o glavno vlogo. Sledili so politi\u010dni triler Dr\u017eavni\u0161ke igre<\/strong> (State of Play<\/strong>, 2009), zgodovinski ep Zlati orel<\/strong> (The Eagle<\/strong>, 2011) in globalni dokumentarni eksperiment Life in a Day<\/strong> (2011).\u00a0<\/p>\n
<\/strong>\u00bbMarley<\/strong> je skorajda obvezna literatura vsem, ki se ali bi se radi tako ali druga\u010de ukvarjali z glasbo. \/\u2026\/ Dokumentarec ponuja odli\u010den vpogled in kronologijo oblikovanja nove glasbene zvrsti \/\u2026\/.\u00ab
– Zdenko Matoz, Delo<\/em>\u00a0<\/p>\n
– Jordan Mintzer, The Hollywood Reporter<\/em>\u00a0<\/p>\n
– Melissa Anderson,\u00a0The<\/em> Village Voice<\/em>\u00a0<\/p>\n
– Andrew Pulver, The Guardian<\/em>\u00a0<\/p>\n
– Joshua Rothkopf, Time Out New York<\/em>\u00a0<\/p>\n
– Miami Herald<\/em>\u00a0<\/p>\n
– Stephen Holden, New York Times<\/em><\/p>\n
– Michael Calore, Wired<\/em><\/p>\n
– Eve Barlow, Empire<\/em><\/p>\n
– David D’Arcy, Screen Daily<\/em><\/p>\n
– Roger Ebert, Chicago Sun-Times<\/em><\/p>\n
– Thomas Sotinel, Le Monde<\/em>\u00a0<\/p>\n
– Chicago Tribune<\/em><\/p>\n
– Lucija \u0160u\u0161tar, Planet Siol<\/em><\/p>\n
– \u0160pela Barli\u010d, Ekran<\/em><\/p>\n
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"