{"id":3203,"date":"2020-01-03T13:06:29","date_gmt":"2020-01-03T12:06:29","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/gospodar\/"},"modified":"2020-01-03T13:34:51","modified_gmt":"2020-01-03T12:34:51","slug":"gospodar","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/gospodar\/","title":{"rendered":"Gospodar"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Freddie Quell po vrnitvi s tihomorskih boji\u0161\u010d nikakor ne najde svojega mesta v povojni Ameriki. Ves nemiren je, divji in na robu blaznosti, zasvojen z lastnimi alkoholnimi zvarki in nesposoben obdr\u017eati kakr\u0161no koli slu\u017ebo. Neke usodne no\u010di pa se kot slepi potnik znajde na razko\u0161ni jahti, ki ji poveljuje Lancaster Dodd, ustanovitelj in glava duhovnega gibanja z imenom Cilj. Karizmati\u010dni ‘Vodja’, kakor ga imenujejo privr\u017eenci, Freddieja povsem prevzame. Medtem ko prijateljstvo med njima raste, Freddie postane Doddov poskusni zaj\u010dek, njegov alter ego in kon\u010dno njegova desna roka pri vodenju gibanja.<\/p>\n

Gospodar<\/strong>, posnet v veli\u010dastnem larger <\/em>than life<\/em> formatu, barvah in slogu petdesetih let, je intimna zgodba epskih razse\u017enosti o silovitem razmerju med trpin\u010denim veteranom druge svetovne vojne in karizmati\u010dnim duhovnim vodjo. Nova ameri\u0161ka klasika.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Pri ustvarjanju Gospodarja<\/strong> so re\u017eiserja navdihnili \u017eivljenjska zgodba pisatelja Johna Steinbecka, \u017eivljenje in delo utemeljitelja scientologije L. Rona Hubbarda, zgodnji osnutki filma Tekla bo kri<\/strong> ter zgodbe, ki mu jih je o svojih pijanskih dnevih v mornarici med snemanjem Magnolije<\/strong> pripovedoval igralec Jason Robards.<\/p>\n

Da bi dal filmu zna\u010dilni videz petdesetih let, je Anderson Gospodarja<\/strong> posnel v izredno redkem 65-milimetrskem formatu. Na vi\u0161ku hollywoodskih widescreen<\/em> epov so format slavili kot tistega, ki je gledalcu ponujal najbolj ostro in jasno sliko; od panoramskih pa do bli\u017enjih posnetkov. \u0160tevilne klasike petdesetih in \u0161estdesetih so bile posnete na 65 mm, med njimi Lawrence<\/strong> Arabski<\/strong> (Lawrence of Arabia<\/strong>), Zgodba<\/strong> z<\/strong> zahodne<\/strong> strani<\/strong> (West Side Story<\/strong>), Moja draga lady <\/strong>(My Fair Lady<\/strong>) in 2001: Odiseja v vesolju<\/strong> <\/strong>(2001: A Space Oddysey<\/strong>).<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPovojno obdobje je bil \u010das, ko so ljudje z velikim optimizmom zrli v prihodnost, hkrati pa so se spopadali z veliko bole\u010dine in smrtmi, ki so jim bili pri\u010de v preteklosti. Moj o\u010de se je vrnil iz druge svetovne vojne in se vse \u017eivljenje ni otresel nemira. \/\u2026\/ To so bila plodna tla za napeto zgodbo, polno drame. Vrnitev k za\u010detkom ti omogo\u010da, da vidi\u0161 dobre namere in odkrije\u0161, kaj je bilo tisto, kar je ljudi pod\u017egalo, da so \u017eeleli spremeniti sebe in svet okoli sebe. \/\u2026\/ Pravijo, da je za vznik duhovnega gibanja ali religije primeren vsak \u010das, a \u010das takoj po vojni je za to \u0161e posebej ploden. Po toliko smrtih in vsem tem uni\u010denju se ljudje spra\u0161ujejo: ‘kako se je to lahko zgodilo?’ in ‘kam gredo mrtvi?’ \u2013 dve silno pomembni vpra\u0161anji.\u00ab
– Paul Thomas Anderson, avtor<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Paul Thomas Anderson (1970, Studio City, Kalifornija) je po dveh semestrih angle\u0161\u010dine na Emerson Collegeu in le dveh dneh na Univerzi v New Yorku za\u010del svojo kariero kot filmski samouk. Pozornost je pritegnil na festivalu v Sundanceu leta 1993 s kratkim nizkoprora\u010dunskim filmom Cigarettes<\/strong><\/p>\n

& Coffee<\/strong> in s celove\u010dernim prvencem Hard Eight<\/strong>, ki je bil tri leta kasneje izbran v cansko sekcijo Posebni pogled. Odlo\u010dilen preboj so mu prinesle Vro\u010de no\u010di<\/strong> (Boogie Nights<\/strong>, 1997), ki so bile leta 1998 nominirane za tri nagrade oskar. Tri nominacije Ameri\u0161ke filmske akademije si je prislu\u017eil tudi njegov naslednji film, Magnolija<\/strong> (Magnolia<\/strong>, 1999). Leta 2002 je za romanti\u010dno komedijo Pijani od ljubezni<\/strong> (Punch-Drunk Love<\/strong>) iz Cannesa odnesel nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo, njegov naslednji film Tekla bo kri<\/strong> (There Will Be Blood<\/strong>, 2007), ki so ga \u0161tevilni kritiki razglasili za enega najbolj\u0161ih filmov desetletja, pa je bil nagrajen z oskarjem za najbolj\u0161ega igralca (Daniel Day-Lewis) in najbolj\u0161o fotografijo. Trenutno pripravlja kriminalko Inherent Vice<\/strong>, v kateri naj bi v glavni vlogi ponovno nastopil Joaquin Phoenix.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbGospodar<\/strong> \/\u2026\/ je vznemirjujo\u010de intimna filialna drama epskih razse\u017enosti, ki se zdi leta 2012 tako sijajna, prevzemajo\u010da in spo\u0161tovanje vzbujajo\u010da, kot sta se morala leta 1955 zdeti Vzhodno od raja<\/strong> (East of Eden<\/strong>) in Upornik brez razloga<\/strong> (Rebel Without a Cause<\/strong>). Njen protagonist \/\u2026\/ je morda najbolj fascinanten primerek \u017ertve v ameri\u0161kem filmu po Randlu McMurphyju v Letu nad kukavi\u010djim gnezdom<\/strong> (One Flew Over the Cuckoo’s Nest<\/strong>) ali Travisu Bicklu v Taksistu<\/strong> (Taxi Driver<\/strong>). A vseprisotni duh tega filma ni James Dean, Jack Nicholson ali Robert De Niro, pa\u010d pa Orson Welles.\u00ab
– Graham Fuller, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbGospodar<\/strong> potrjuje Paula Thomasa Andersona kot edinega ameri\u0161kega filmarja svoje generacije, ki bi ga lahko zamenjali za mlaj\u0161ega predstavnika hollywoodske zlate dobe. \/\u2026\/ Teme, ki jih obravnava, niso le velike, temve\u010d ve\u010dne. \u010ceprav v ni\u010demer ne daje vtisa knji\u017enega dela, je Gospodar<\/strong> prvi film po \/\u2026\/ Dogvillu<\/strong> Larsa von Trierja, za katerega se zdi, da bi lahko bil del ameri\u0161ke knji\u017eevnosti.\u00ab
– J. Hoberman, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbTako kot Stroheim s Pohlepom<\/strong> (Greed<\/strong>, 1924) ali Vidor z Mno\u017eico<\/strong> (The Crowd<\/strong>, 1928), je [Anderson] vstopil v vizionarsko obdobje svoje ustvarjalnosti. \/\u2026\/ na svetu ni cinefila \u2013 vsaj ne v moji sredini \u2013, ki ne bi nestrpno \u010dakal na njegov naslednji korak.\u00ab
– Gabe Klinger, Cinemascope<\/em><\/p>\n

\u00bbAndersonova razoro\u017eujo\u010de umirjena drama, ki bi jo te\u017eko ozna\u010dili za eksegezo scientologije, prika\u017ee dinamiko med gospodarjem in su\u017enjem kot sprevr\u017eeno odisejo, ki v prispodobah spregovori o patriarhalizmu Eisenhowerjevega desetletja. Najbolj\u0161i ameri\u0161ki film po Tekla bo kri<\/strong>.\u00ab
– Graham Fuller, ‘Najbolj\u0161i filmi leta 2012’, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbAndersona \u0161e naprej mo\u010dno navdihujejo sedemdeseta, Altman, Malick, najbolj\u0161a Ashbyjeva dela, Polanski in njegova Kitajska \u010detrt <\/strong>(Chinatown<\/strong>), a \u010da\u0161\u010denje je dalo prostor suverenosti. \/\u2026\/ Kot je pri Andersonu v navadi, nasprotja med liki mejijo na shematska in zgradbi grozi, da bo razpadla po \u0161ivih. A izzivanje nevarnosti je ravno tisto, kar dela njegove filme tako vznemirljive \u2013 in to \u0161e posebno velja za njegov zadnji film.\u00ab
– Kent Jones, Film Comment<\/em>\u00a0<\/p>\n

\u00bbFilm Gospodar<\/strong> se je izkazal za tehtnej\u0161ega, bolj ve\u010dpomenskega in bolj dovr\u0161enega, kot so utegnili pri\u010dakovati celo re\u017eiserjevi obo\u017eevalci.\u00ab
– Jason Anderson, Art Forum<\/em><\/p>\n

\u00bbGospodar<\/strong>\/\u2026\/ se bolj kot karkoli, kar sem v zadnjem \u010dasu videl, pribli\u017ea definiciji velikega filma. Na\u0161li se bodo skeptiki, a kult se \u017ee oblikuje. \u0160tejte me zraven.\u00ab
– A. O. Scott, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbEzra Pound je je ozna\u010dil ep kot ‘pesem, ki vsebuje zgodovino’; ta intimni ep je skrivna zgodovina velikega dela \u010dustev, ki jih je Amerika zakopala.\u00ab
– Geoffrey O\u2019Brien, ‘Najbolj\u0161i filmi leta 2012’, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017de ob prvem gledanju Gospodarja<\/strong> za\u010dutimo, da smo pri\u010da mejniku v ameri\u0161ki kinematografiji. Besedi, kot sta ‘drzen’ in ‘izjemen’, se ob njem zazdita podcenjujo\u010di.\u00ab
– Robbie Collin, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm bo morda nekatere odbil in razjezil, a njegov pogum, formalna drznost in nastop Joaquina Phoenixa so tisti elementi, zaradi katerih ga preprosto ne smete zamuditi.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbGospodar <\/strong>je res velik. Naj vam povem, kako velik: \u010de bi bil posnet leta 1950, ko se dogaja, bi Dodda igral Orson Welles, Quella pa Marlon Brando.\u00ab ZELO ZA
Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, Mladina<\/em>
<\/em><\/p>\n

\u00bb\/..\/ Anderson gledalca rad pu\u0161\u010da v megli in sploh ni nujno, da bi na to vpra\u0161anje znal odgovoriti sam. Jasno ni niti to, kdo je pravzaprav glavni lik. Tako Freddie kot Lancaster znata biti v enem trenutku simpati\u010dna in lucidna in takoj v naslednjem prav odvratna. Videti je, kot da \u0161ele skupaj tvorita glavni lik filma, pri \u010demer Freddie, \u010de si izposodimo psihoanaliti\u010dno terminologijo (in glede na to, kako zelo libidinalen, s podtalno seksualnostjo prepojen je ta film, zna biti tak\u0161no branje povsem na mestu), zastopa id, Lancaster pa ego. Ko se Lancaster predstavi Freddieju, pravi: \u00bbSem pisatelj, zdravnik, jedrski fizik, teoretski filozof, predvsem pa sem \u010dlovek.\u00ab In zdi se, da je tisto, kar Andersona najbolj zanima, prav to: \u010dlovek v vseh svojih odtenkih in skrajnostih.\u00ab
– \u0160pela Barli\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiser Paul Thomas Anderson je izjemno dodelano posnel trenutke bridkega realizma in \u010dustvene mo\u010di. Iz zgodbe ukrade vsako trohico senzacionalizma in predvidljivosti in ji dodaja plast za plastjo kompleksnosti. In prilo\u017enosti za interpretacije.\u00ab
– Peter Zupanc, TV okno, Primorske novice<\/em><\/p>\n

\u00bbVznemirljivo, kot da bi bila sama dramati\u010dna akcija, u\u010dinkuje sicer celostno celo epsko veli\u010dastna ameri\u0161ka osebno dru\u017ebenokriti\u010dna drama Gospodar<\/strong>, \u010deprav je “samo” o povojnem (po 2. svetovni vojni) vzpostavljanju religije, recimo, kulta osebnosti, ter njeni (ne)mo\u010di v soo\u010denju z osebnostno propadajo\u010dim vojno-veteranskim posameznikom. Ampak, njen cenjeni 42-letni scenarist, re\u017eiser in (so)producent Paul Thomas Anderson (Magnolija, Vro\u010de no\u010di\/Boogie Nights<\/strong>…) jo je uresni\u010dil tako izjemno, da je neprestano dramati\u010dna, ter je povrh vsega nedavno vsaj nominirana bila za tri oskarje po zaslugi dveh igralcev in igralke, katerih vloge (po kategorizaciji oskarjev mo\u0161ka glavna in dve stranski) so tako imenovane magistralne!\u00ab
– Uro\u0161 Smasek, Ve\u010der<\/em><\/p>\n

\u00bbSe mo\u010dnej\u0161i adut kot odli\u010dna igra glavnih igralcev pa je impresivna vizualna podoba filma, za katero je v veliki meri zaslu\u017een romunski snemalec Mihai Malaimare Jr. (med drugim je posnel filme Youth Without Youth<\/strong>, Twixt<\/strong> in Tetro<\/strong> re\u017eiserja Francisa Forda Coppole). Film so posneli v glavnem s 65-milimetrsko kamero in o\u010ditno je, da je bila glavni vir navdiha prav kinematografi ja 50. let preteklega stoletja, ki je tudi odsev \u010dasa, v katerem se odvija zgodba. Brez dvoma je Gospodar<\/strong> izvenserijski in inovativen film, ki s svojo vizualnostjo o\u010dara gledalca, vendar pa je te\u017eko re\u010di, kaj je \u017eelel re\u017eiser z njim zares povedati. Odprte so mnoge interpretacije, povsem mogo\u010de pa je tudi, da gre res samo za \u00bbzgodbo o monarju, ki se na kopnem ne znajde\u00ab, seveda z vso simboliko, ki jo ta zgodba nosi s seboj.\u00ab
– \u0160pela Standeker, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbOdli\u010dnost Gospodarja<\/strong> se tako skriva ravno v tem, da spremembo v odnosu do realnosti reprezentira nadvse elegantno, skozi ‘usodno’ sre\u010danje glavnih protagonistov, ki ga gre brati kot izraz \u0161ir\u0161e dru\u017ebenopoliti\u010dne arhitektonike, specifi\u010dne dru\u017ebene vezi, ki je ni brez delovanja subjekta. \/…\/ Podobno kot v Tekla bo kri <\/em><\/strong>Anderson pripoved gradi na vzpostavljanju gradualnega kontrapunkta med osrednjima nosilcema zgodbe, mojstrsko, s subtilno filmsko govorico ga vle\u010de vse do sklepnega klimaksa, k temu pa mu med drugim pomagajo tudi premi\u0161ljeno izrisani stranski liki.\u00ab
– Nina Cvar, Ekran<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Gospodar, posnet v veli\u010dastnem larger than life formatu, barvah in slogu petdesetih let, je intimna zgodba epskih razse\u017enosti o silovitem razmerju med trpin\u010denim veteranom druge svetovne vojne in karizmati\u010dnim duhovnim vodjo. Nova ameri\u0161ka klasika.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3204,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3203"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3204"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3203"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}