zgodba
<\/b>Berlin. Uspe\u0161na dirigentka Nina Pal\u010dek se ravno pripravlja na te\u017eko pri\u010dakovani koncert Mahlerjeve Pete simfonije<\/i>, ko jo iz \u0161ole obvestijo, da se je njen najstni\u0161ki sin Lars po\u0161kodoval v nepojasnjenih okoli\u0161\u010dinah. Odlo\u010di se, da bo prekinila vaje in s sinom za nekaj dni odpotovala v po\u010ditni\u0161ko hi\u0161o na odmaknjenem bretanskem otoku \u2026<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbFilm se je rodil iz trenutka opazovanja v moji soseski v Berlinu. \u017diveli smo nasproti \u0161ole, na vogalu je bila majhna trgovina, pred njo pa stojala s \u010dasopisi. Na reklamnih panojih za rumeni tisk so bile v krepkem tisku, v vi\u0161ini \u0161estletnika, ki se ravno u\u010di brati, natisnjene najbolj pretresljive novice. Na primer novica o umorjeni u\u010denki v na\u0161i soseski. Nekateri bolj radovedni otroci so se na poti iz \u0161ole ustavljali pred panoji in pozorno \u010drkovali. So razumeli, kaj berejo? Jih je vsebina pretresla? So na\u0161li besede, da se o tem do\u017eivetju pogovorijo z odraslimi? Kako so se njihovi bli\u017enji odzvali na poskus pogovora?
Pri svojem delu se vedno znova vra\u010dam k temi posledic nasilja. Ne nasilno dejanje kot tako, zanimajo me tisti, ki morda niso neposredno prizadeti, pa vseeno ob\u010dutijo posledice na svoji ko\u017ei. Vsaki\u010d, ko nasilje vdre v na\u0161 vsakdan, pusti bolj ali manj vidno po\u0161kodbo. \u0160e posebej tiste manj o\u010ditne je te\u017eko ozavestiti, ubesediti. Toda brez besed se te\u017eko za\u010dne proces zdravljenja, razvijajo se vedno bolj patolo\u0161ki vzorci, tako v posameznikih kot v dru\u017ebi.
\/\u2026\/ V javnosti \u017ee nekaj \u010dasa sledim debati o tem, da je nemogo\u010de \u017eiveti uspe\u0161no star\u0161evstvo in prepri\u010dljivo kariero. \u017delela sem uvesti malo druga\u010dno misel: da je nemogo\u010de\u00a0imeti\u00a0uspe\u0161no poklicno \u017eivljenje, \u010de nimamo formativnih izku\u0161enj v intimnih odnosih; bodisi kot star\u0161i ali pa v drugem dolgoletno tesnem razmerju. Vzponi in padci, drame, tragedije in radosti dolgoro\u010dnih vezi so vir osebne rasti. Mahlerjeve glasbe, kot jo poznamo, ne bi bilo brez \u017eivljenja, ki ga je \u017eivel s svojimi bli\u017enjimi.
\/\u2026\/ Odlo\u010dila sem se, da Mahlerjevo Peto simfonijo<\/i> prevedem v filmsko zgodbo. Mahler se v svoji glasbi vedno znova soo\u010da s tematiko \u017ealovanja, z razli\u010dnimi fazami v procesu \u017ealovanja. V otro\u0161tvu je izgubil \u0161est sorojencev, kot star\u0161 pa tudi enega od lastnih otrok. Njegovo \u017eivljenjsko izku\u0161njo sem sli\u0161ala kot glasbeno pripoved. Peta simfonija<\/i> se za\u010dne z \u017dalno kora\u010dnico<\/i>, potem pa razpade in prehodi vse faze \u017ealovanja: obup, norost, jezo, sprejemanje; in ta intenzivna, dolga, te\u017eka pot na koncu le pripelje v radosten in osvobajajo\u010d Rondo-Finale<\/i>. To je moje intimno branje simfonije, ki sem ga uporabila kot osnovo za filmsko zgodbo.\u00ab\u00a0
\u2013 Hanna Slak<\/p>\n
portret avtorice
<\/b>Hanna Slak (rojena leta 1975 v Var\u0161avi) je diplomirala iz filmske in televizijske re\u017eije na ljubljanski AGRFT. Od leta 2007 \u017eivi in dela v Berlinu. Je avtorica ve\u010d mednarodno nagrajenih igranih, dokumentarnih in eksperimentalnih filmov, med njimi celove\u010dercev\u00a0Slepa pega<\/b>, (2002), Tea<\/b> (2007) in Rudar<\/b> (2017). Njeni filmi so bili prikazani na festivalih, kot so Berlinale, Rotterdam, Locarno in Var\u0161ava. Rudar<\/b> se je kot slovenski kandidat potegoval za nominacijo za oskarja. Niti besede<\/b> je re\u017eiserkin \u010detrti celove\u010derec in njen prvi film v nem\u0161kem jeziku.<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbGre za nekak\u0161no sodobno, star\u0161evsko razli\u010dico Viharnega vrha<\/i>, v kateri pokrajina postane simbol tola\u017ebe, osvoboditve, ujetosti in razkroja. Vreme zrcali du\u0161evna stanja: notranje pretrese, prikrito tesnobo, obup, travmo in odre\u0161itev. To nevihtno naravno kuliso, ki poudarja tako obvladljive kot neobvladljive vidike \u010dlove\u0161kega obstoja, na otipljiv na\u010din ujame izku\u0161ena direktorica fotografije Claire Mathon (Spencer<\/b>, Portret mladenke v ognju<\/b>). \/…\/ Introspektivna drama Hanne Slak brez\u0161ivno spaja komorni triler o star\u0161evstvu s travmati\u010dno zgodbo o odra\u0161\u010danju in dru\u017ebeno razse\u017enostjo samohranilstva. Osredoto\u010da se na krizo med star\u0161em in otrokom, ki jo dodatno zaostrijo motnje v komunikaciji. S pomo\u010djo cikli\u010dne zgradbe se soo\u010da s posledicami, hkrati pa sku\u0161a premostiti prepad. Neizre\u010deni in implicitni elementi prispevajo pomembne plasti napetosti. Delo, ki je v enaki meri mra\u010dno in polno upanja, potrjuje re\u017eiserkino mojstrstvo pri prena\u0161anju burnih \u010dustvenih popotovanj na filmsko platno.\u00ab
\u2013 Martin Kudl\u00e1\u010d, Cineuropa<\/i><\/p>\n
\u00bb\/\u2026\/ prepri\u010dljiv in u\u010dinkovito nepredvidljiv \/…\/ film, ki se razvija nekje med psiholo\u0161kim trilerjem in po\u010dasi tle\u010do komorno dramo \/…\/. Ko se \u017ee zdi, da bo svoje skrivnosti obdr\u017eal zase, se niz stopnjujo\u010dih dogodkov elegantno izte\u010de v razplet \/…\/. Napetost popusti, na njenem mestu pa se pojavi vznemirjujo\u010d razmislek o domnevah, ki jih imamo o otrocih, ter o vpra\u0161anjih, ki si jih postavljamo o njih, namesto da bi se spra\u0161evali o svoji vlogi v njihovem \u017eivljenju.\u00ab
\u2013 Kevin Jagernauth, The Film Verdict<\/i><\/p>\n
\u00bbZvo\u010dno dovr\u0161eni in prefinjeni slog slovenske scenaristke in re\u017eiserke Hanne Slak se v njenem \u010detrtem celove\u010dercu stopnjuje do nepozabnega\u00a0crescenda<\/i>. Rezultat je izjemen film, ki ga dopolnjujejo evokativna glasba Am\u00e9lie Legrand \/…\/, edinstvena fotografija Claire Mathon \/\u2026\/ ter prelomni igralski nastop Maren Eggert.\u00ab
\u2013 Dorota Lech, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/i><\/p>\n
\u00bbDa se razumemo: film Niti besede<\/b> ni triler, a je bolj napet in dramati\u010den od vseh filmov, ki so \u0161tartali ta teden. Nikoli ne ve\u0161, kaj se bo zgodilo. Dru\u017einske vezi so nepredvidljivej\u0161e in vnetljivej\u0161e od umetne inteligence. Dru\u017eina je boji\u0161\u010de, pa \u010detudi sta v njej le dva. \u0160e toliko bolj, \u010de sta v njej le dva. Nina Pal\u010dek (Maren Eggert), lo\u010dena dirigentka, totalno predana karieri, se v Berlinski filharmoniji pravkar pripravlja na koncert Mahlerjeve Simfonije \u0161t. 5, ki jo je proslavila Viscontijeva Smrt v Benetkah.<\/b> Koncertu \u2013 vrhuncu svoje kariere – je tako zelo predana, da svojega trinajstletnega sina Larsa (Jona Levin Nicolai) ne opazi dovolj. Vsaj ne toliko, kot si on \u017eeli. \/…\/ Kot da ho\u010de njen koncert in njeno kariero sabotirati. Svoji materi ne pusti, da bi imela kariero – od nje pri\u010dakuje, da bo le mati. Da mu bo stalno na voljo. Da bo \u017eivela le zanj. Tisto neizrekljivo, kar ga \u017ere in du\u0161i, je torej demon tradicionalnega, patriarhalnega, seksisti\u010dnega, posesivnega mo\u0161kega, ki se bori za njegovo du\u0161o \u2013 za srce fanta, ki odra\u0161\u010da (ja, odra\u0161\u010danje je vojna, nasilje), ki ga je z vsakim izbruhom panike, jeze in tesnobe manj (toksi\u010dnost v \u010dasu #MeToo<\/i> ne leti ve\u010d) in za katerega Nina, opolnomo\u010dena \u017eenska, no\u010de, da bi zrasel v svojega o\u010deta. Tudi ta je verjetno od nje pri\u010dakoval, da bo le mati. \u0160tevilni filmi vrtijo Mahlerjevo peto simfonijo, a si je ne zaslu\u017eijo. Film Niti besede<\/b> si jo. ZA+\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.,\u00a0Mladina<\/i><\/p>\n
\u00bbNiti besede<\/b> je eden tistih filmov, ki gledalcu ne ponuja vnaprej domi\u0161ljenih odgovorov, ampak ga vabi k razmisleku, k lastni interpretaciji in kar je najpomembnej\u0161e \u2013 k dialogu.\u00ab
– Gaja P\u00f6schl,\u00a0Radio Slovenija<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Film v Berlinu \u017eive\u010de slovenske re\u017eiserke Hanne Slak (Rudar) je intimna drama o materi in sinu; zgodba o zaupanju in posledicah njegove izgube. Svetovna premiera v tekmovalnem programu festivala v Torontu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":322255,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/319431"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/322255"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=319431"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}