zgodba
<\/b>Fanny in Jean sta popoln zakonski par: oba sta uspe\u0161na v svojem poklicu, \u017eivita v \u010dudovitem stanovanju v elitni pari\u0161ki \u010detrti in zdi se, da sta zaljubljena kot takrat, ko sta se prvi\u010d sre\u010dala. Nekega jesenskega dne pa Fanny na ulici naleti na Alaina, prijatelja iz srednje \u0161ole \u2026<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbKo sem bil mlad, smo se vsi navdu\u0161evali nad evropskim filmom: francoskim, italijanskim, \u0161vedskim … Vsi smo hoteli snemati filme kot Evropejci. \/\u2026\/ Bil sem seveda velik obo\u017eevalec Truffauta in Godarda. \/\u2026\/ Pa Chabrola, Resnaisa in Renoirja \u2013 nor sem bil nanje. Od nekdaj sem si \u017eelel, da bi se rodil v Franciji ali da bi bil francoski re\u017eiser, ampak to seveda ni bilo mogo\u010de, saj sem bil newyor\u0161ki. Ker pa je to moj petdeseti film, sem si rekel: zakaj si ne bi dal darila, zakaj si ne bi izpolnil \u017eelje! \/\u2026\/ Mislim, da ima naklju\u010dje veliko ve\u010djo vlogo, kot smo si pripravljeni priznati \u2013 radi mislimo, da bomo lahko s trdim delom, predanostjo in disciplino svoje \u017eivljenje imeli pod nadzorom. Vendar to dr\u017ei le deloma, pa \u010deprav je misel morda nekoliko zastra\u0161ujo\u010da. \/\u2026\/ Preprosto obo\u017eujem mesta, podobno kot re\u017eiserji, ki se zaljubijo v glavne igralke. New York \u017ee leta romantiziram. \u010ce gledate New York Spika Leeja ali Martina Scorseseja, lahko vidite, da se moj zelo razlikuje od njunega. Enako je s Parizom, ki ga gledam skozi ro\u017enata o\u010dala. To pomaga, \u010de snema\u0161 zgodbo o umoru. V Hitchcockovih filmih tako u\u017eivamo zato, ker je vzdu\u0161je lahkotno, romanti\u010dno. \u010ceprav govorijo o umorih, niso mra\u010dni ali neprijetni. Hotel sem torej posneti zgodbo o umoru, v kateri bi prikazal o\u010darljivo plat Pariza in pari\u0161kih likov. \/\u2026\/ Sre\u010dno naklju\u010dje<\/b> je kriminalka, resna zgodba o zlo\u010dinu in kazni. S kan\u010dkom romantike, seveda.\u00ab
\u2013 Woody Allen<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbFilm se razvija v \u017eivahnem, hudomu\u0161nem tonu, k \u010demur pripomore tudi glasbena podlaga z jazzovskimi komadi iz \u0161estdesetih let, predvsem Cantaloupe Island<\/i> Herbieja Hancocka. Sre\u010dno naklju\u010dje<\/b> ni komedija, vendar lahko skoraj vidi\u0161 Woodyja Allena, kako stoji ob strani in se hihita \u010dlove\u0161ki norosti, ki vam jo prikazuje. \/…\/ Pravo olaj\u0161anje in u\u017eitek je ugotoviti, da je napisal scenarij, ki ni zakoreninjen v \u2018nevrozah\u2019, pa\u010d pa poln slikovitih likov, ki nas nenehno presene\u010dajo. \/…\/ Dialog je so\u010den kot \u017ee dolgo ne. \/\u2026\/ Alain vztraja, da \u017eivljenje krojijo naklju\u010dja. Jean pravi, da naklju\u010dij ni, da si sre\u010do ustvarjamo sami. Resnica je nekje vmes. Na\u010din, kako se to razkrije v filmu, pa je zabaven, vznemirljiv in navdu\u0161ujo\u010de predrzen. \/\u2026\/ Allen je nedvomno ustvaril svoje najbolj\u0161e delo po Oto\u017eni Jasmin<\/b> (pred desetimi leti) \u2013 ali pa morda po Zadnjem udarcu<\/b> (pred osemnajstimi leti).\u00ab
\u2013 Owen Gleiberman, Variety<\/i><\/p>\n
\u00bb\/…\/ od starajo\u010dega se newyor\u0161kega re\u017eiserja nismo ve\u010d pri\u010dakovali velikih re\u010di. Presene\u010denje!\u00a0Sre\u010dno naklju\u010dje<\/b> v Allenov opus vnese novo energijo. \/…\/ Allen, mojster burleske in dru\u017ebene satire, kot luciden moralist raziskuje majhen svet pari\u0161kih bogata\u0161ev ter poskrbi za nekaj komi\u010dnih preobratov. Kot pronicljivi opazovalec, ki se odli\u010dno znajde v tem elitnem okolju, ustvari kruto in zabavno pravljico; variacijo na temo naklju\u010dja in ironije usode.\u00ab
\u2013 Olivier Delcroix, Le Figaro<\/i><\/p>\n
\u00bbS\u00a0Sre\u010dnim naklju\u010djem<\/b> je Allen naredil nekaj, kar bo najbr\u017e presenetilo vse. Ni ravno odkril ne\u010desa novega, je pa na\u0161el nov na\u010din, kako to narediti \u2013 in sicer v franco\u0161\u010dini. Film ni <\/b>velika inovacija, vendar ima ve\u010d energije in joie de vivre<\/i> kot vse, kar je Allen posnel v zadnjem \u010dasu. \/…\/ Zdi se, da je re\u017eiser na\u0161el nov zagon \u2013 kar nakazuje tudi posko\u010dna jazzovska glasbena podlaga, ki je nekoliko bolj moderna kot njegove obi\u010dajne glasbene izbire (Cannonball Adderley, Herbie Hancock, Milt Jackson), celo z zvoki elektri\u010dnega (da, elektri\u010dnega!) klavirja pri uvodnih napisih.\u00ab
\u2013 Jonathan Romney, Screen Daily<\/i><\/p>\n
\u00bbAllen \u017ee dolgo ni posnel tako dobrega filma.\u00ab
\u2013 Glenn Kenny, RogerEbert.com<\/i><\/p>\n
\u00bbSre\u010dno naklju\u010dje<\/b> je prisr\u010den, ob\u010dasno tudi globok amuse-bouche<\/i>.\u00ab
\u2013 David Katz, The Film Stage<\/i><\/p>\n
\u00bb\u017de samo zaklju\u010dni prizor je vreden cene vstopnice!\u00ab
\u2013 Davide Abbatescianni, Cineuropa<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Woody Allen se poklanja Parizu in francoski kinematografiji v svojem prvem francosko govore\u010dem filmu, \u017eivahni in iskrivi kriminalki o ljubezni, naklju\u010dju in zlo\u010dinu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":319244,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/319243"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/319244"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=319243"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}