{"id":3191,"date":"2020-01-03T13:06:28","date_gmt":"2020-01-03T12:06:28","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/se-enkrat-camille\/"},"modified":"2020-01-03T13:34:51","modified_gmt":"2020-01-03T12:34:51","slug":"se-enkrat-camille","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/se-enkrat-camille\/","title":{"rendered":"\u0160e enkrat, Camille"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Ko je bilo Camille \u0161estnajst let, je spoznala Erica. Bila je ljubezen na prvi pogled in mlademu paru se je kmalu rodila h\u010derka … Petindvajset let kasneje Eric zapusti Camille zaradi mlaj\u0161e \u017eenske. Jezna in razo\u010darana Camille gre na silvestrsko zabavo, preve\u010d popije, omedli \u2026 in ko se zbudi, se na lepem znajde v letu 1985. Spet ima \u0161estnajst let, spet sre\u010da svoje star\u0161e, svoje prijateljice \u2026 in Erica. Bo sku\u0161ala spremeniti svojo prihodnost? Ali pa se bo ponovno zaljubila, \u010deprav dobro ve, kako se bo zgodba kon\u010dala?<\/p>\n

\u0160e<\/strong> enkrat<\/strong>, Camille <\/strong>je \u017eivahna komedija zme\u0161njav, obarvana s fluorescentnimi barvami in pop uspe\u0161nicami osemdesetih. Grenko-sladko popotovanje v preteklost so navdihnili filmi Peggy Sue se je poro\u010dila<\/strong>, Velik<\/strong> in Nazaj v prihodnost<\/strong>.
<\/strong><\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbTo je film, ki govori o izgubi, ne pa o nostalgiji. V osemdesetih sem odra\u0161\u010dala, zato sem film povsem spontano umestila v to obdobje. Ni\u010desar ne ob\u017ealujem, a moji spomini so izjemno \u017eivi. Ko si mlad, si kot goba, ves \u010das v pripravljenosti, hipersenzibilen. In to obdobje ostane v tebi vse \u017eivljenje: glasba, ki si jo poslu\u0161al, ljudje, ki so ti bili blizu \u2026 Med pisanjem scenarija, med snemanjem in med igranjem Camille sem se neprestano vra\u010dala k vpra\u0161anjem, ki si jih zastavljam \u017ee od otro\u0161tva: nas tok \u010dasa tako spremeni, da postanemo nekdo drug, ali pa je v nas nekaj, kar vedno ostane enako? Ali ta nespremenljivi del nas \u017eivi v prijateljstvu, ljubezni? ‘Je \u017eivljenje tisto, ki ubija ljubezen, ali pa ima vsaka ljubezen svoj neizbe\u017eni konec?’ vpra\u0161a Camille Jos\u00e9pho, ko ta igra njeno psihoanaliti\u010darko. \/\u2026\/ \u010ce ne bi imela igralcev, ki odigrajo lik v dveh starostnih obdobjih, ne bi posnela filma. \u017delela sem povedati, da smo v dolo\u010denih trenutkih vsi mladi in stari hkrati. To pa so lahko izrazili le isti igralci v vlogah lika pri razli\u010dnih starostih. \/\u2026\/ Med pisanjem scenarija in snemanjem mi je nekaj u\u0161lo \u2013 nekaj, kar sva s [soscenaristko] Florence Seyvos odkrili \u0161ele med monta\u017eo: sedanjost v uvodu spominja na no\u010dno moro, tista iz epiloga pa na sanje. Najbolj resni\u010dna je preteklost, v katero se junakinja vrne. Prijatelj mi je dejal, da ga moj film spominja na psihoanalizo. Trdno verjamem, da je film posnetek re\u017eiserjevih mo\u017eganov, del njegove podzavesti v podobah in zvokih. Ko sem delala z Arnaudom Desplechinom, sva se v\u010dasih igrala igrico, pri kateri sva sku\u0161ala najti del dialoga, ki bi povzel, zakaj smo se filma sploh lotili. Pri \u0160e enkrat, Camille <\/strong>bi bile to besede, ki jih Camille nameni Alphonsu: ‘Mi ne verjamete? Seveda mi ne verjamete, temu je nemogo\u010de verjeti. A govorim vam resnico.’ V tem popotovanju skozi \u010das pripovedujem nemogo\u010de stvari, a ko sem pisala scenarij, snemala in igrala, sem si prizadevala povedati resnico. \/\u2026\/ Ni me strah nor\u010devanja. Odsotnost resnice je tisto, zaradi \u010desar postane nor\u010devanje nevzdr\u017eno. S sodelavci smo poku\u0161ali govoriti resnico in vpra\u0161anje posmeha je izginilo. \/…\/ Navdihnili so me filmi, ki mi osebno veliko pomenijo, ki jih imam zares rada: Velik<\/strong> (Big<\/strong>), Peggy Sue se je poro\u010dila<\/strong> (Peggy Sue Got Married<\/strong>), Nazaj v prihodnost<\/strong> (Back to the Future<\/strong>) in Neskon\u010den dan<\/strong> (Groundhog Day<\/strong>).\u00ab
– No\u00e9mie Lvovsky, re\u017eiserka, soscenaristka in igralka<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
No\u00e9mie Lvovsky (1964, Pariz) je po diplomi na sloviti pari\u0161ki La F\u00e9mis filmsko pot za\u010dela kot scenaristka. Sodelovala je pri filmih Arnauda Desplechina La Vie<\/strong> des morts<\/strong> (1991) in Mrtva<\/strong> stra\u017ea<\/strong> (La Sentinelle<\/strong>,1992), leta 1994 pa re\u017eirala svoj prvi celove\u010derec Pozabi name<\/strong> (Oublie-moi<\/strong>), v katerem je v glavni vlogi nastopila Val\u00e9ria Bruni-T\u00e9deschi. S slednjo je kasneje sodelovala pri pisanju scenarijev za nekatere njene filme \u2013 nazadnje za Un ch\u00e2teau en Italie<\/strong>, ki je bil prikazan na leto\u0161njem festivalu v Cannesu. Njen drugi celove\u010derec Ne bojim se \u017eivljenja<\/strong> <\/strong>(La Vie<\/strong> ne me fait pas peur<\/strong>, 1999) ji je med drugim prinesel presti\u017eno nagrado Jeana Vigoja za francoski film leta in srebrnega leoparda v Locarnu, njen tretji, s Truffautom navdahnjeni Les Sentiments<\/strong> (2003), pa nagrado Louisa Delluca in nominacijo za cezarja za najbolj\u0161i film. \u0160e enkrat, Camille<\/strong> je njen peti celove\u010derec.<\/p>\n

No\u00e9mie Lvovsky se poleg re\u017eije in pisanja scenarijev vseskozi ukvarja tudi z igro. \u017de njen prvi igralski nastop, vloga v filmu Yvana Attala Ma femme est une actrice <\/strong>(2001), ji je prinesel nominacijo za cezarja za najbolj\u0161o stransko igralko. V isti kategoriji je kasneje prejela \u0161e \u0161tiri nominacije, in sicer za vloge v delih Backstage<\/strong> Emmanuelle Bercot, Igralke<\/strong> (Actrices<\/strong>) Valerie Bruni-Tedeschi, Les Beaux Gosses<\/strong> Riada Sattoufa in L’Apollonide: Spomini zaprte hi\u0161e<\/strong> (L’Apollonide: Souvenirs de la maison close<\/strong>) Bertranda Bonella. Poleg tega smo jo v zadnjih letih lahko videli v filmih Le Skylab<\/strong> Julie Delpy, 17 deklet (17 Filles) <\/strong>Delphine in Muriel Coulin ter Zbogom, kraljica <\/strong>(Les Adieux \u00e0 la Reine<\/strong>) Benoita Jacquota.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\u0160e enkrat, Camille<\/strong> opeva vitalnost mladosti s pomo\u010djo \u010dudovito iskrive igre No\u00e9mie Lvovsky. Nagajiva in razposajena igralka se odli\u010dno po\u010duti v svoji ko\u017ei, iz \u010desar lahko sklepamo, da se Camille pri \u0161estnajstih ne razlikuje dosti od Camille danes \u2013 kar k sre\u010di ni niti slabost niti prednost. Camille, ki se \u0161e enkrat prebija skozi razred, je \u017eenska, ki ne vidi razlike med agonijami in ekstazami srednje \u0161ole ter med vsakodnevnimi ljubezenskimi in \u017eivljenjskimi boji v svetu odraslih. Kon\u010dno so nekoga poslali v preteklost zato, da bi u\u017eival, ne pa zato, da bi bil dele\u017een intelektualisti\u010dne terapije.\u00ab
– Gabe Toro, IndieWIRE<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ sve\u017e in svetel, poln \u017eivahnega humorja in opremljen s prijetno kri\u010de\u010do zbirko neokusnih obla\u010dil in pri\u010desk osemdesetih. \/\u2026\/ Duhovita galska razli\u010dica filmov Nazaj v prihodnost<\/strong> in Peggy Sue se je poro\u010dila<\/strong> \/\u2026\/.\u00ab
– Stephen Dalton, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav film ne sku\u0161a biti od za\u010detka do konca komi\u010den, pa vendarle vsebuje mo\u010dan odmerek tistega, kar vsi tako zelo potrebujemo: veselje, radost in \u2013 kljub te\u017eavni psihologiji, ki spremlja adolescenco \u2013 tisto zna\u010dilno neizmerno lahkotnost.\u00ab
– Olivier S\u00e9guret, Lib\u00e9ration<\/em><\/p>\n

\u00bb\u0160e enkrat, Camille<\/strong> je tako vsej svoji iskrivosti in duhovitosti navkljub tudi malo melanholi\u010den film \u2013 ker nas neizogibno dregne v mehko, ko nas spomni na vse, kar smo na poti skozi \u017eivljenje dragocenega izgubili.\u00ab
– \u0160pela Barli\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u0160e enkrat, Camille je \u017eivahna komedija zme\u0161njav, obarvana s fluorescentnimi barvami in pop uspe\u0161nicami osemdesetih. Grenko-sladko popotovanje v preteklost so navdihnili filmi Peggy Sue se je poro\u010dila, Velik in Nazaj v prihodnost.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3192,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3191"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3192"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3191"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}