zgodba
<\/b>Mory in Anta, mlada zaljubljenca iz revnega dakarskega predmestja, sanjata o lep\u0161i prihodnosti v Parizu. Naveli\u010dana \u017eivljenja v zaostali in provincialni dr\u017eavi hrepenita po bogastvu in slavi, ki ju \u010dakata v tujini. Odlo\u010dena, da za vsako ceno zapustita Senegal, za\u010dneta zbirati denar za pot …<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbAfrika ima izjemen filmski potencial. Ustno izro\u010dilo je izro\u010dilo podob. Tisto, kar izre\u010demo, je mo\u010dnej\u0161e od zapisanega; beseda nagovarja domi\u0161ljijo, ne u\u0161es. Domi\u0161ljija ustvarja podobe, podobe pa ustvarjajo film. \/\u2026\/ Filmska umetnost se je rodila v Afriki, ker se je podoba sama rodila v Afriki. \/\u2026\/ Zanimajo me ljudje z dru\u017ebenega roba, saj menim, da za razvoj skupnosti naredijo ve\u010d kot konformisti. Marginalizirani ljudje skupnost povezujejo s \u0161ir\u0161im svetom. Liki v Potovanju hijene<\/b> se mi zdijo zanimivi, ker njihove sanje niso sanje obi\u010dajnih ljudi. \/…\/ Film Potovanje hijene<\/b> je nastal v \u010dasu hude krize v mojem \u017eivljenju. Veliko stvari sem hotel spremeniti. Nisem mogel ve\u010d prena\u0161ati afri\u0161ke kinematografije, spravljala me je v obup, bila je preve\u010d povr\u0161na. Ne v ideolo\u0161kem smislu, ampak v formalnem. Nikoli ni presegla svojih okvirjev, ni\u010desar ni zamajala. Iz te jeze se je rodilo Potovanje hijene<\/b>. \/\u2026\/ Film govori o Afri\u010danih, ki hrepenijo po Evropi; Afri\u010danih, ki imajo Evropo za vrata Afrike in verjamejo, da morajo oditi, \u010de se ho\u010dejo potem vrniti domov in si pridobiti spo\u0161tovanje. Kot bi \u0161lo za nekak\u0161no pripravo za vstop v civilizirani svet \u2026 Veliko ljudi v Evropo potuje ilegalno. Tudi sam sem se odpravil na tak\u0161no ilegalno potovanje. Ladja me je pripeljala do Marseilla, tam pa so me prijeli in vrnili v Dakar. Potovanje hijene<\/b> \/\u2026\/ je navdihnil moj odpor do podobe Evrope, kakr\u0161na se vztrajno prikazuje Afri\u010danom. Podobe, ki jo ustvarjajo tudi Afri\u010dani sami. Tisti, ki se vrnejo, Evropo prikazujejo v tako lepi lu\u010di, da si \u010dlovek \u017eeli samo \u0161e odpotovati. In za\u010dne se po\u010dutiti kot tujec v lastni de\u017eeli. Proti temu \/\u2026\/ se upiram v svojem filmu. Poleg umetni\u0161kega raziskovanja sem \u017eelel narediti tudi nekaj koristnega: izbrisati iluzije svojim rojakom, ki \u0161e niso od\u0161li in \u0161e vedno hrepenijo po Evropi, kot bi \u0161lo za nekak\u0161no bolezen. Sam sem ozdravljen. \/\u2026\/ Sledim zakonitostim zgodbe. Ko se zgodba kon\u010da \u2013 ali \u2018pade v ocean\u2019<\/i>, kot pravimo \u2013, ustvari sanje. Ima energijo in smer. Upam, da se vsi moji filmi kon\u010dajo z naukom, toda v mojem pogledu in pristopu je hkrati velika svoboda. Gledalcem prepu\u0161\u010dam, ali bodo vstopili v zgodbo ali ne. Svobodno lahko izberejo svojo pot, vstopijo ali izstopijo. Z eno besedo: \u2018svoboda\u2019 je tisto, kar zaznamuje moje po\u010detje.\u00ab
\u2013 Djibril Diop Mamb\u00e9ty<\/p>\n
vtisi mlade programske ekipe Kinotripa
<\/b>\u00bbFilm me je pritegnil, ker je nekaj popolnoma druga\u010dnega od vseh filmov, ki sem jih kdaj videla. Na\u010din, kako so se vrstili prizori, mi je dajal ob\u010dutek pripovedovanja, kot bi brala knjigo z veliko metaforami. Zdaj razumem, zakaj re\u017eiser pravi, da si svojo ustvarjalno muzo predstavlja kot “afri\u0161ko babico, ki zna pripovedovati zgodbe kot vsaka babica pod mese\u010dino”. Novost zame je tudi afri\u0161ki film. Izjemno zanimivo mi je bilo skozi film stopati po tuji dr\u017eavi, ki jo morda le malokrat vidimo na platnu. In \u010deprav je film star petdeset let je \u0161e vedno aktualen za na\u0161o generacijo, saj prika\u017ee vidike mladosti: ljubezen, uporni\u0161tvo, sanjarjenje o bolj\u0161em svetu, svoboda in kaj bi zanjo storili.\u00ab\u00a0
\u2013 \u00a0Mija Kolari\u010d, \u010dlanica 8. generacije Kinotripa<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbMed vsemi afri\u0161kimi filmi je Potovanje hijene<\/b> tisti, ki bo prestal preizkus \u010dasa; ki bo vedno aktualen. To je edinstven film, tako edinstven kot Mamb\u00e9ty sam.\u00ab
\u2013 Abderrahmane Sissako<\/p>\n
\u00bbPotovanje hijene<\/b> ima energijo Golih v sedlu<\/b>, Imamure in vseh tistih, ki ka\u017eejo sredinca prej\u0161nji generaciji. Zgodovinar afri\u0161ke kinematografije Manthia Diawara je zapisal, da re\u017eiser \u2018preplavi platno s fantazijami afri\u0161ke modernosti, ki jim v filmu ali knji\u017eevnosti \u0161e nismo bili pri\u010da\u2019<\/i>. [Potovanje hijene<\/b>] je s svojim mladostnostim duhom in nespo\u0161tovanjem filmskih konvencij odprlo vrata novim afri\u0161kim filmskim ustvarjalcem.\u00ab
\u2013 Mark Cousins, The Story of Film<\/i><\/p>\n
\u00bbPotovanje hijene<\/b> je prero\u0161ki film. Ta portret senegalske dru\u017ebe leta 1973 se ne razlikuje dosti od dana\u0161nje realnosti. V Gibraltarskem prelivu vsak dan umre na stotine mladih Afri\u010danov, ki sku\u0161ajo priti v Evropo. Kdo \u0161e ni sli\u0161al zanje? Djibrilov film daje glas njihovi bole\u010dini: tisti mladi nomadi pre\u010dkajo \u0161irni ocean, da bi na\u0161li svojo sre\u010dno zvezdo, toda vse, na kar naletijo, je \u010dlove\u0161ka krutost. Potovanje hijene<\/b> je prelep, ganljiv in nepri\u010dakovan film, ki postavi pod vpra\u0161aj na\u0161a lastna dejanja.\u00ab
\u2013 Souleymane Cisse\u0301<\/p>\n
\u00bbTe\u017eko je preceniti pomen \/…\/ Potovanja hijene<\/b> in njegovega klju\u010dnega mesta v afri\u0161ki kinematografiji. \/…\/ [Film] je lastnoro\u010dno ovrgel zastarele kriti\u0161ke predpostavke, da je afri\u0161ka kinematografija nelo\u010dljivo povezana s socialnim realizmom in imuna na eksperimentalne pripovedne strategije. Mamb\u00e9tyjev film seveda navdu\u0161i z na\u010dinom, kako raziskuje \u0161tevilna tradicionalna protislovja frankofonskega afri\u0161kega filma: nasprotje med tradicijo in sodobnostjo, med pode\u017eelsko in mestno senzibilnostjo, pa tudi uni\u010dujo\u010de posledice kolonialisti\u010dne dedi\u0161\u010dine, ki obstajajo hkrati s korupcijo in hinav\u0161\u010dino neokolonializma. Toda njegov najve\u010dji dose\u017eek je, da omenjene motive preoblikuje in postavi v nove kontekste, in to na resni\u010dno osupljiv na\u010din.\u00ab
\u2013 Richard Porton<\/p>\n
\u00bb\/…\/ \u010disti dragulj \/…\/ nesporna mojstrovina afri\u0161ke avantgarde.\u00ab
\u2013 John Akomfrah<\/p>\n
\u00bbLe malo filmov iz sedemdesetih let deluje tako sodobno kot pravljica o Moryju in Anti: reimaginacija tradicije griotov skozi prizmo Jean-Luca Godarda in Arthurja Penna.\u00ab
\u2013 Andreas Busche, Najbolj\u0161i filmi\u00a0vseh\u00a0\u010dasov,\u00a0Sight\u00a0and Sound<\/i><\/p>\n
\u00bb\u010ceprav sem nezaupljiv do pojma lepote, pa verjamem, da je vsaka sli\u010dica v filmu poskus, kako lepoto narediti otipljivo in trajno skozi misterij: vsak posnetek je slika, ki sku\u0161a poustvariti ne svet, pa\u010d pa izku\u0161njo opazovanja sveta z globoko predanostjo.\u00ab
\u2013 Alonso D\u00edaz de la Vega, Najbolj\u0161i filmi\u00a0vseh\u00a0\u010dasov,\u00a0Sight\u00a0and Sound<\/i><\/p>\n
\u00bbAnarhi\u010den, nadrealisti\u010den, \u0161okanten, divji … Vizualni in zvo\u010dni kontrasti\u00a0Potovanja hijene<\/b> so hkrati meditativni in vznemirjujo\u010di. Film imam tako rad, ker preprosto ni podoben ni\u010demur drugemu.\u00ab
\u2013 Robin Baker, Najbolj\u0161i filmi\u00a0vseh\u00a0\u010dasov,\u00a0Sight\u00a0and Sound<\/i><\/p>\n
Potovanje hijene<\/i><\/b> je leta 2008 restavrirala organizacija World Cinema Foundation v sodelovanju z dru\u017eino Djibrila Diopa Mamb\u00e9tyja. Restavriranje je potekalo v laboratoriju Cineteca di Bologna\/L\u2019Immagine Ritrovata. Finan\u010dna sredstva so zagotovili Armani, Cartier, Qatar Airways in Qatar Museum Authority<\/i>.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Potovanje hijene, ki ga je posnel eden najbolj \u2018svobodnih\u2019 podsaharskih re\u017eiserjev, velja za prelomnico \u2013 ne le med filmi sedemdesetih let in ne le v afri\u0161ki kinematografiji, ampak v vsej filmski zgodovini.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":319321,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/318030"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/319321"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=318030"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}