{"id":31782,"date":"2022-02-04T13:03:40","date_gmt":"2022-02-04T12:03:40","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/film\/druzina\/"},"modified":"2022-02-04T13:17:12","modified_gmt":"2022-02-04T12:17:12","slug":"druzina","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/druzina\/","title":{"rendered":"Dru\u017eina"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Matej odra\u0161\u010da v dru\u017eini oseb s posebnimi potrebami v obrobni vasici obrobne de\u017eele, a je sam povsem druga\u010den \u2013 tako od druga\u010dnosti kot od normalnosti. Usoda ga vseeno dohiti, ko z dekletom dobita h\u010derko in njuna zveza kmalu zatem razpade. Vname se boj za skrbni\u0161tvo, vse dokler se Matej ne odlo\u010di za radikalen izhod iz za\u010daranega kroga, tako dru\u017einskega kot \u017eivljenjskega. Dru\u017eina<\/strong>, resni\u010dnostni film, ki zajema obdobje desetih let, ne sledi senzacijam, temve\u010d ob\u010dutjem. Film brez scenarija, a s \u0161tevilnimi soscenaristi, \u010dlove\u0161kimi in ne\u010dlove\u0161kimi.<\/p>\n

Rok Bi\u010dek (Razredni sovra\u017enik<\/strong>) je deset let bele\u017eil \u017eivljenje mladeni\u010da, ki je odra\u0161\u010dal v zelo neobi\u010dajni dru\u017eini. Film je prejel glavno nagrado na Tednu kritike v Locarnu in vesno za najbolj\u0161i celove\u010derec v Portoro\u017eu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPrepri\u010dan sem, da bi moral dokumentarni film prikazati dejstva, ki odsevajo na\u0161o dru\u017ebo, tako da ne manipulira niti z nastopajo\u010dimi niti z gledalcem. Najmo\u010dnej\u0161e je zavedanje, ob katerem spoznamo, da so se dogodki, ki jih opazujemo z varnega sede\u017ea kinodvorane, resni\u010dno nekomu zgodili. In ta posameznik, tako podoben nam samim, se mora z njimi sprijazniti. Do\u017eivljanje sveta prikazujem skozi svojo poetiko s pripovedovanjem zgodbe, ki se ne trudi izogniti problemati\u010dnim temam. So\u010dasno pa je zraven \u0161e \u010dustvena zgodba, ki zaobjema ve\u010dni koncept staranja in \u017eivljenja na splo\u0161no. \/\u2026\/ Film nima predhodno napisanega scenarija. Lahko bi rekel, da je samo \u017eivljenje napisalo scenarij, ki si ga sam nikdar ne bi mogel zamisliti. Svoje delo vidim predvsem v rahlo\u010dutnem povezovanju teh situacij v krhko in hkrati \u010dustveno mo\u010dno celoto. Sku\u0161al sem predvideti sosledje dogodkov in se nanje fleksibilno odzvati; stremel sem k temu, da se moja prisotnost in vpliv \u010dutita v kar najmanj\u0161em obsegu. \/\u2026\/ \u010ce parafraziram Foucaulta, Dru\u017eina<\/strong> vsekakor ni dokumentarec. Film, ki je pred vami, se ni podredil ni\u010demur bolj pomembnemu od mojega okusa, mojega u\u017eitka, \u010dustva, smeha, presene\u010denja, dolo\u010denega strahu ali kak\u0161nega drugega ob\u010dutja, \u010digar intenzivnost bi zdaj, ko je prvi naval ob odkritju \u017ee mimo, precej te\u017eko upravi\u010dil.\u00ab
– Rok Bi\u010dek<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Rok Bi\u010dek, rojen leta 1985 v Novem mestu, je na ljubljanski AGRFT diplomiral iz filmske in televizijske re\u017eije. Med \u0161tudijem je posnel kratki dokumentarni film Dru\u017eina<\/strong>, iz katerega je kasneje nastal istoimenski celove\u010derec. Mednarodno se je uveljavil s celove\u010dernim prvencem Razredni sovra\u017enik<\/strong>, ki je osvojil nagrado FEDEORA na Mednarodnem tednu kritike v Benetkah ter osem nagrad na Festivalu slovenskega filma v Portoro\u017eu, prebil pa se je tudi med tri finaliste za nagrado LUX. Dru\u017eina<\/strong> je Bi\u010dkov drugi celove\u010derec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbS spretno uporabo nelinearne pripovedi uspe Bi\u010dku vdahniti \u017eivljenje ne\u010demu, kar lahko povsem upravi\u010deno imenujemo dokumentarna razli\u010dica Fantovskih let<\/strong>. \/\u2026\/ Tako kot znamenitemu Linklaterjevemu filmu se tudi Dru\u017eini<\/strong> posre\u010di nor, a hkrati neprecenljiv in specifi\u010dno filmski podvig: gledalcu ustaviti \u010das. V manj kot dveh urah se pred nami odvije deset let \u017eivljenja \/\u2026\/.\u00ab
– Marco Zucchi, <\/em>direktor Tedna kritike v Locarnu<\/p>\n

\u00bbDokumentarec, katerega pogled je ravno tako neolep\u0161an, kot je nezlo\u0161\u010dena njegova fotografija, prepri\u010da z odlo\u010ditvijo, da se odre\u010de poenostavljanju nekega zelo zapletenega \u017eivljenja. \/\u2026\/ Namesto da bi zlezel v mladeni\u010devo glavo, se re\u017eiser spoji z njegovim okoljem in rezultat nas v enaki meri navdu\u0161i in vznemiri.\u00ab
– Jay Weissberg, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbMagnum opus Roka Bi\u010dka je brezkompromisen primerek cin\u00e9ma v\u00e9rit\u00e9 \/\u2026\/. Film ponudi toliko snovi za razmislek in toliko \u010dustev, ki jih je treba identificirati, da je kumulativni u\u010dinek iz\u010drpujo\u010d, a hkrati resni\u010dno izpolnjujo\u010d.\u00ab
– Vladan Petkovi\u0107, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbKljub poznavanju in ob\u010dudovanju dela Roka Bi\u010dka me je dokumentarec Dru\u017eina<\/strong><\/em> spravil v stanje osuplosti, da je mogo\u010d po sto in nekaj letih filmske zgodovine tak, \u0161e neviden zarez v ob\u010dutljivo \u010dlove\u0161ko intimo. Da lahko kamera posname tako humano resni\u010den in \u0161okantno pretresljiv dokument. Da se v monta\u017eno domi\u0161ljeni sopostavitvi izjemno posebnega in prepoznavno ob\u010dega, patolo\u0161kega in prese\u017enega, pri\u010devanje sestavi v filmski organizem, ki predstavlja kakovostni unikum v svetovnem merilu. Chapeau!\u00ab<\/em>
– Gorazd Tru\u0161novec, MMC RTVO SLO<\/em><\/p>\n

\u00bbMatej Rajk je v filmu prikazan kot prizadeven o\u010de, ljube\u010d brat in svobodomiseln mo\u0161ki. Bi\u010dek ga snema z o\u010ditno naklonjenostjo, predvsem pa z izjemnim razumevanjem za to, kaj vse pomeni biti \u010dlovek. Ganljivo poetiko najde v okolju, kjer bi to morda najmanj pri\u010dakovali.\u00ab
– Tina Poglajen, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbDru\u017eina<\/strong> je na prvi pogled morda res videti kot melodrama ter povrhu vsega \u0161e resni\u010dna zgodba, ki se vrti okoli boja za skrbni\u0161tvo nad otrokom, a gre za nekaj neizogibno \u0161ir\u0161ega in obenem molekularnej\u0161ega. \u010ce je dru\u017eba strukturirana kot vojna, je dru\u017eina kot osnovna celica dru\u017ebe kristal te vojne. Dru\u017eina<\/strong> je kristalizacija tega kristala.\u00ab
– Marko Bauer<\/p>\n

\u00bbDru\u017eina<\/strong> je s svojim neizprosno iskrenim prikazom \u017eivljenja na socialnem in kulturnem robu Slovenije prepri\u010dljivo pokazala, da se \u0161ir\u0161i dru\u017ebeni problemi na koncu vedno lomijo na konkretnih posameznikih. Film je \u0161e zlasti prepri\u010dljiv, ker njegov re\u017eiser \/\u2026\/ posnetega materiala ni zvezal v lahko razumljivo pripoved, ki bi gledalcem ponujala preprosto interpretacijo dogajanja. Za film je namre\u010d zna\u010dilna kompleksna dramatur\u0161ka in \u010dasovno-prostorska struktura, ki nas sili, da si dogajanje osmislimo sami, s tem pa ostajamo aktivni gledalci, ki ne sprejemamo vsega, kar nam ponujajo vedno bolj populisti\u010dno naravnani mno\u017ei\u010dni mediji.\u00ab
– utemeljitev vesne za najbolj\u0161i celove\u010derec, FSF, Portoro\u017e<\/p>\n

\u00bbDokumentarec, ki je nastajal desetletje, je tako druga\u010den od vsega, kar smo vajeni v slovenskem filmu ali filmu nasploh, da se zdi, kot da na festivalu [v Portoro\u017eu] zares ni imel konkurence, ne samo med dokumentarnimi, temve\u010d tudi med igranimi filmi.\u00ab
– Deja Crnovi\u0107, Stop<\/em><\/p>\n

\u00bbDru\u017eina<\/strong> nam poka\u017ee, kako radikalen je lahko film. Kar pa je logi\u010dno: le zakaj bi deset let snemal film, ki ni radikalen? Le zakaj bi 10 let snemal film, ki se mu tudi sam ne bi pustil zapeljati? Zakaj bi deset let snemal film, ki ni demonstracija mo\u010di filma? Navsezadnje, le film lahko ujame trenutke, ko je \u017eivljenje bolj filmsko od filma. In Dru\u017eina<\/strong> je kolekcija tak\u0161nih trenutkov – trenutkov, v katerih film najde tisto, kar je v njem ve\u010dje od njega samega. \/\u2026\/ In Dru\u017eina<\/strong>, Bi\u010dkov Nanook s severa<\/strong>, Bi\u010dkova Moana<\/strong>, je \u010disti film – odgovor na vpra\u0161anje, ali lahko film \u0161e postane film. Rok Bi\u010dek je z Razrednim sovra\u017enikom<\/strong> posnel enega izmed najbolj\u0161ih slovenskih filmov vseh \u010dasov – zdaj, z Dru\u017eino<\/strong>, je posnel \u0161e enega izmed najbolj\u0161ih slovenskih filmov. Kar seveda pomeni, da mu snemanje najbolj\u0161ih slovenskih filmov prehaja v navado. Pes mora v\u010dasih umreti.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbFilmu prepri\u010dljivost in pristnost v vsakem primeru daje predvsem Matej, ki se z radovednostjo in iznajdljivostjo upira determinirajo\u010dim silnicam svojega okolja, a ga hkrati pogosto \u0161e vedno odseva. Matej se dogajanja in snemanja okrog sebe zaveda do te mere, da lahko s tem spretno manipulira in \u010deprav ga na primer ob\u010dasno obi\u0161\u010de socialna delavka in mu pomaga kontekstualizirati njegove u\u010dne probleme, je te\u017eko s prstom pokazati na kak\u0161no njegovo o\u010ditno napako ali pomanjkljivost. V filmu razgrnjene razli\u010dne plasti njegovega dojemanja sveta ga vzpostavijo kot osve\u017eujo\u010de tridimenzionalen lik in proti koncu pripovedi odstrejo tudi nekatere njegove problemati\u010dne vedenjske vzorce pri odnosih z bli\u017enjimi \u2013 predvsem z du\u0161evno prizadetim bratom – kar pravzaprav osmisli tako dolgo snemanje. S tem se Matej razodene kot neke vrste novi junak in antijunak slovenskega filma, \u010deprav, ali pa prav zato, ker nam je ves \u010das vsaj malce podoben ali pa nas na nek na\u010din spominja na kak\u0161nega izmed ljudi, ki smo jih kdaj poznali. \u00a0\/\u2026\/ Bi\u010dkovo izpostavitev dru\u017einske celice pa lahko pri nas morda vidimo celo kot del \u0161ir\u0161ega filmskega trenda premi\u0161ljevanja \u00bbpravih\u00ab in \u00bbnepravih\u00ab dru\u017ein v lu\u010di sodobnih dru\u017ebenih transformacij, kar so samo v zadnjem letu ali dveh na neke relativno sve\u017ee na\u010dine po\u010deli npr. tudi filmi Mama<\/strong>, Ivan<\/strong> in Dru\u017einica<\/strong>. \/\u2026\/ Bi\u010dkova Dru\u017eina<\/strong> se kljub vsemu v prvi vrsti \u0161e vedno zdi predvsem film o odra\u0161\u010danju in pri tem izstopa tudi zato, ker se izogiba pri\u010dakovani procesualnosti. \u010ce svojo pripoved na\u010dne s prizori rojstva in \u010dasom po rojstvu Matejevega otroka, nas v nekem trenutku nepripravljene vr\u017ee k posnetkom Mateja kot \u0161tirinajstletnega \u0161olarja, ki je podobno dezorientiran tudi v kak\u0161nem kasnej\u0161em trenutku, a re\u017eiser pri preskakovanju kljub odsotnosti metatekstualnih elementov dogajanje uspe\u0161no povezuje z majhnimi, neo\u010ditnimi izto\u010dnicami, ki nas orientirajo v \u010dasu in prostoru. Nenehne elipse v njegovi strukturi tako niso anomalije ali naklju\u010dja, temve\u010d njegov glavni gradnik, ki lahko \u017ee nudi podlago na\u0161emu razumevanju nestabilnih dru\u017einskih odnosov in Matejevega razvoja.\u00ab
– Jernej Trebe\u017enik, Radio \u0160tudent<\/em><\/p>\n

\u00bbSlednji kompleksne zgodbe Mateja ne re\u017eira, marve\u010d spremlja, opazuje, postaja del nje \u2013 in to ve\u010d kot deset let. Matej sprejme kamero in kamera njega, brez kompromisov. Te\u017eko bi bolje posneli tovrstni observacijski realizem. \u010ce mnogokrat v podobnih projektih ostrina sporo\u010dila ter dobra ideja filma izhlapita v moraliziranju, senzacionalnosti in dramatiziranju, se tu ohranita skozi cel film. Glavni akterji narekujejo tempo. \u010ce bi dogajanje izpadlo moralisti\u010dno, senzacionalisti\u010dno ali dramati\u010dno, bi bilo tudi v resnici tako \u017eivljenje. Re\u017eiser ne bi imel zgolj izgovora, temve\u010d dokaz, da je tudi usoda neizvirna. \/\u2026\/ Hkrati pa je najbr\u017e tudi ura in tri \u010detrt dovolj, da se gledalcu ne bi oglasila vest ter ga vpra\u0161ala, \u010demu to gleda. Doba prirejenega reality <\/em>programa, kjer ob\u010dinstvo napol bolestno u\u017eiva v voajerstvu, ugotovimo, je \u0161e vedno premalo proti surovosti verizma tovrstnih filmskih projektov. Re\u017eiser pa daje ob\u010dinstvu samo tisto, kar si misli, da bi mu moralo ugajati. Pikra, ironi\u010dna, hkrati pa tiha ter z mo\u010dnim, a zatrtim \u010dustvenim nabojem potencirana mojstrovina Roka Bi\u010dka tako odstira iz\u017eeto in naveli\u010dano sliko \u010dloveka \u2013 akterja, \u010dloveka \u2013 gledalca in \u010dloveka \u2013 oblastnika. Nekdaj postaven Vitruvijev \u010dlovek se tako povesi in obsedi na lastnih lovorikah.\u00ab
– Nejc Furlan, Airbeletrina<\/em><\/p>\n

\u00bbDru\u017eina<\/strong> je portret mladega mo\u0161kega, antijunaka, ki se skupaj s svojo okolico upira stereotipom delavskega razreda in disfunkcionalnih dru\u017ein. Je film, ki ne podaja moralnih sodb. Hkrati pa ohranja jasno naklonjenost do svojih junakov. Je observacijski film z zanko in prelomen prispevek k slovenskemu filmu nasploh.\u00ab
– Teja Poglajen, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbDru\u017eina<\/strong> ni dokumentarec, a prav tako ni art film. Je bogata drama iz slovenskega okolja, katere srce bije, kot narekujejo okoli\u0161\u010dine prav pred va\u0161imi o\u010dmi.\u00ab
– Peter Zupanc, TV Okno<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Rok Bi\u010dek (Razredni sovra\u017enik) je deset let bele\u017eil \u017eivljenje mladeni\u010da, ki je odra\u0161\u010dal v zelo neobi\u010dajni dru\u017eini. Film je prejel glavno nagrado na Tednu kritike v Locarnu in vesno za najbolj\u0161i celove\u010derec v Portoro\u017eu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":31783,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/31782"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/31783"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=31782"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}