{"id":31766,"date":"2020-01-03T13:14:01","date_gmt":"2020-01-03T12:14:01","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/film\/nikoli-zares-tukaj\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:04","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:04","slug":"nikoli-zares-tukaj","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/nikoli-zares-tukaj\/","title":{"rendered":"Nikoli zares tukaj"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Brutalen najeti morilec s travmati\u010dno preteklostjo se spusti v mra\u010dni svet newyor\u0161kega podzemlja, da bi iz krempljev organizirane otro\u0161ke prostitucije re\u0161il senatorjevo h\u010derko.<\/p>\n

Lynne Ramsay (Pogovoriti se morava o Kevinu<\/strong>) nam pod krinko surovega in tema\u010dnega trilerja ponudi tanko\u010dutno zna\u010dajsko \u0161tudijo, ki drzno kljubuje pravilom \u017eanra. Film, ki ga kritiki razgla\u0161ajo za Taksista<\/strong> enaindvajsetega stoletja, je iz Cannesa odnesel nagradi za najbolj\u0161i scenarij in igralca.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbMoja star\u0161a sta bila velika filmska navdu\u0161enca. Dvojno Zavarovanje<\/strong>, Po\u0161tar vedno zvoni dvakrat<\/strong>, Hitchcock, tak\u0161ne re\u010di. Obo\u017eujem \u017eanr. Sam Fuller je znal stvari resni\u010dno obrniti po svoje. \/\u2026\/ V\u0161e\u010d mi je Iz\u017earevanje<\/strong>, ki na prvi pogled deluje kot obi\u010dajna grozljivka, v resnici pa govori o \u010dloveku, ki izgublja razum. \/\u2026\/ Veliko ljudi je bilo precej presene\u010denih, ko sem se lotila te priredbe, a pritegnil me je lik po imenu Joe, tip srednjih let, ki \u017eivi z mamo, ranjen in samomorilski na malce \u010drnohumoren na\u010din. Pravo nasprotje tistih neuni\u010dljivih filmskih junakov. Joe je zelo nepopoln \u010dlovek. Do\u017eivlja nekak\u0161no krizo mo\u0161kosti. Ne more se re\u0161iti, niti ubiti se ne more \u2013 potem pa iz tega nastane nekak\u0161na zgodba o Lazarju, \u010dloveku, ki skozi travmati\u010dno izku\u0161njo vstane od mrtvih. \/\u2026\/ Samantha Morton [igralka v Morvern Callar<\/strong>] je zadnji\u010d pri\u0161la na projekcijo in bila malce pretresena. Rekla je, da jo je film spominjal na sliko Francisa Bacona. Gre za precej eksperimentalno delo, zato mu sinopsis ne dela dobre usluge. \u017delim si, da bi pisalo samo: u\u017eivajte v vo\u017enji.\u00ab
– Lynne Ramsay<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
Lynne Ramsay, rojena leta 1969 v Glasgowu, se je uveljavila kot ena najbolj izvirnih in drznih predstavnic britanskega neodvisnega filma. Nagrajena je bila \u017ee za svoje kratke filme, dvakrat tudi z nagrado \u017eirije v Cannesu. S celove\u010dernim prvencem Podganar<\/strong> (Ratcatcher, 1999), poeti\u010dnim filmom o odra\u0161\u010danju v revnem predmestju Glasgowa v sedemdesetih, si je prislu\u017eila posebno omembo v canski sekciji Posebni pogled, slovenski gledalci pa smo si ga lahko ogledali na LIFFu. Sledil je \u0161e en kriti\u0161ko in festivalsko uspe\u0161en film, priredba kultnega eksistencialisti\u010dnega romana Alana Warnerja Morvern Callar<\/strong> (2002). V Kinodvoru smo leta 2012 predvajali re\u017eiserkin tretji celove\u010derec Pogovoriti se morava o Kevinu<\/strong> (We Need to Talk About Kevin), psiholo\u0161ko dramo o te\u017eavnem razmerju med materjo in sinom, posneto po romanu Lionela Shriverja. Nikoli zares tukaj<\/strong> je re\u017eiserkin prvi celove\u010derec po \u0161estih letih.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbFilm prizmati\u010dnega sijaja, v katerem vsak kader govori o celotnih prizorih; prizori se odigrajo kot kratki filmi; skoraj subliminalni rezi pa gradijo notranji svet, ki zeva kot odprta rana (teh v filmu tudi sicer ne manjka). Ta 85-minutni celove\u010derec je filmska ustreznica odkritju oceana v kapljici vode. \/\u2026\/ Gre za filmsko stvaritev naj\u010distej\u0161e, najbolj domiselne in navdihujo\u010de vrste. \/\u2026\/ Skrajno iz\u010di\u0161\u010deni film deluje kot eksperiment iz impresionisti\u010dnega zgo\u0161\u010devanja; kot bi re\u017eiserka preizku\u0161ala, kako malo nam lahko da in kako \u010dudno je lahko vse skupaj, pa \u0161e vedno ponudi prepoznaven triler o ma\u0161\u010devanju. \/\u2026\/ Lynne Ramsay je posnela film, ki sveti veliko mo\u010dneje in zare\u017ee veliko globlje, kot bi od tak\u0161ne zgodbe lahko kadarkoli pri\u010dakovali. Se \u0161e spomnite, ko ste prvi\u010d videli Taksista<\/strong>?\u00ab
– Jessica Kiang, The Playlist<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Nikoli zares tukaj<\/strong> so nekateri primerjali s Taksistom<\/strong>, drugi z Ugrabljeno<\/strong> (Taken) \u2013 in obe referenci sta razumljivi. Ampak mene je najbolj spominjal na Point Blank<\/strong>, \u017eanrsko dekonstrukcijo Johna Boormana z Leejem Marvinom v glavni vlogi, ki se prav tako otrese elementov tipi\u010dne kriminalne zgodbe in namesto tega ustvarja pomen preko sloga. Drugi film, ki mu je zelo podoben, pa je re\u017eiserkin lastni Pogovoriti se morava o Kevinu<\/strong>, v katerem siloviti ob\u010dutek materinske krivde lik Tilde Swinton obsodi na nekak\u0161no nadrealisti\u010dno no\u010dno moro, v kateri znova in znova preigrava svoje spomine (nekatere o\u010ditno nezanesljive) na spodletelo star\u0161evstvo. V filmih Lynne Ramsay je \u010dustvo spomin, ki napaja tako sedanjost kot prihodnost.\u00ab
– Bilge Ebiri, The Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbNamesto da bi nas begala s podrobnostmi zgodbe in sveta, ki ga Joe naseljuje, se re\u017eiserka osredoto\u010di na njegovo notranje \u017eivljenje. S pomo\u010djo Phoenixovega pretanjeno ekspresivnega obraza in govorice telesa, kompleksnega soundtracka, elasti\u010dne monta\u017ee in Townendove \u010dudovite fotografije pri\u010dara Joejevo stanje duha, njegovo krhkost, v\u010dasih presenetljivo ne\u017enost in spet drugi\u010d neusmiljenost. \/\u2026\/ Film bi lahko bil skoraj neznosno turoben izlet v umazano podzemlje korupcije, krute eksploatacije in nasilja, a je proti vsem pri\u010dakovanjem \u010dvrsto zasidran v so\u010dutju. \/\u2026\/ Neverjetno drzen, domiseln in \u010dudno privla\u010den film.\u00ab
– Geoff Andrew, Time Out<\/em><\/p>\n

\u00bbRamsayjeva, ki je svojo pot za\u010dela kot fotografinja, ima oko za kompozicijo in abstrakcijo, kar jo bolj kot s sodobniki iz britanskega filma povezuje z osebnostmi iz sveta umetnosti, na primer z Billom Violo in Gerhardom Richterjem.\u00ab
– Leslie Felperin, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbTa \/\u2026\/ film \/\u2026\/ je verjetno najbolj kompletno zaokro\u017eena bravura leto\u0161njega festivala [v Cannesu] \/\u2026\/, vrhunsko zre\u017eiran, napet, trdno skonstruiran in predrzen triler, izvrsten primerek hard boiled drame, ki se naslanja na bogato tradicijo newyor\u0161ke urbane kriminalke sedemdesetih let. \/\u2026\/ Lynne Ramsay [je] v 85 minutah demonstrirala mo\u010d pripovedne ekonomije in sugestivnost monta\u017enega reza v pravem trenutku. Njen film je med drugim glorifikacija obrtne spretnosti, v sodobnem filmu skoraj izumrle vrline.\u00ab
– Simon Popek, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ izjemno nasilen triler, ki svojo surovo, neznosno mra\u010dno zgodbo pove s prete\u017eno vizualnimi sredstvi in dialog oklesti na \u010disti minimum, tako da deluje skoraj kot grafi\u010dni roman.\u00ab
– Jonathan Romney, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbNikoli zares tukaj<\/strong> ustvari pointilisti\u010dno poezijo iz skrajne brutalnosti.\u00ab
– Kate Stables, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbJoe tako strmoglavi v pedofilsko mre\u017eo, ki jo spletajo politi\u010dne elite, pred tem pa si nabavi kladivo – o\u010ditno ni le poznavalec Psiha<\/strong>, temve\u010d tudi Starega<\/strong> in Racije<\/strong>. Toda ko se vse napne, se Joe, fantomski vigilant, poravna v sanjavo, no\u010dno, morasto, paranoidno hard-boiled prese\u010di\u0161\u010de treh Leejev Marvinov – \u00bbJimmyja Cobba\u00ab iz Boissetovega Pasjega dneva<\/strong>, \u00bbNicka Devlina\u00ab iz Ritchiejevega Leva med gangsterji<\/strong> in \u00bbWalkerja\u00ab iz Boormanovega Point Blanka<\/strong>. In kje je Joe? Nikoli ni bil zares tukaj. A od nas terja, da ga gledamo.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbJasno je, da gre v avtorskem postopku \u0160kotinje Lynne Ramsay, ki je s svojimi dozdaj\u0161njimi dramami ena od zanimivej\u0161ih sodobnih filmskih avtoric, za vznemirljivo dekonstrukcijo zelo izgubljenih \u017eanrskih obrazcev, vendar se resni\u010dna mo\u010d filma Nikoli zares tukaj<\/strong> skriva v njegovi vizualizaciji. Natan\u010dneje, v skoraj ekspresionisti\u010dni raziskavi mo\u010di filmskega jezika in njegovih klju\u010dnih izraznih sredstev. Delo bi lahko primerjali z vrtoglavim toboganom, po katerem se s sapo jemajo\u010dim tempom spustimo v notranjost razkrajajo\u010de se psihe glavnega junaka. Ta definicija morda zveni nekoliko pompozno, vendar je v sodobnih filmski produkciji osupljivo malo avtorjev, ki bi se polno zavedali potenciala audiovizualnih sredstev, da se z njihovo uporabo prese\u017ee tista osnovna pripovedna raven in naslika neki specifi\u010den notranji svet. \/\u2026\/ \/\u2026\/ celove\u010derec Lynne Ramsay zanimivo zdru\u017ei najni\u017eje primarne nagone pre\u017eivetja, ma\u0161\u010devanja, seksualnosti in nasilja in jih prese\u017ee s skoraj sublimno stilizacijo. S \u0161okantnimi monta\u017enimi rezi, izogibanjem pojasnjevanju in posameznimi prizori ki delujejo kot filmi znotraj filma, pa ustvari mozaik, ki je bolj kot z nekonvencionalno pripovedjo, primerljiv z esejem ali poemom. Film Nikoli zares tukaj<\/strong>, ki \u017ee z naslovom namiguje, za kaj v delu zares gre, je drzen in izstopajo\u010d vizualni poskus.\u00ab
– Gorazd Tru\u0161novec, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbRamsay nas odpelje na vznemirljivo, nasilno popotovanje v \u010crne globine ranjene, pokve\u010dene du\u0161e. Dra\u017ei nas tako z vizualnimi zvija\u010dami in odmotavanjem zgodbene \u0161trene kot z vpra\u0161anjem, kaj je sploh resni\u010dno in kaj ni, stre\u017ee s simboli, zanika lastne trditve in vseskozi ohranja visoko napetost.\u00ab
– Sergej Hvala, Stop<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Lynne Ramsay nam pod krinko surovega in tema\u010dnega trilerja ponudi tanko\u010dutno zna\u010dajsko \u0161tudijo, ki drzno kljubuje pravilom \u017eanra.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":60331,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/31766"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/60331"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=31766"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}