zgodba
<\/b>Zgodba o \u017eivljenju in smrti osla Baltazarja \u2013 mladost je pre\u017eivel v igri z deklico Marie, nato pa romal od lastnika do lastnika, enega ljubeznivega, drugega krutega …<\/p>\n
Ko smo Akija Kaurism\u00e4kija v okviru\u00a0Kinodvorovega praznovanja stoletnice <\/a>vpra\u0161ali, kateri film, ki se \u00bbpogovarja\u00ab z Jesenskim listjem<\/b><\/a>, mu je \u0161e posebej pri srcu, je odgovoril: \u00bbMorda Bressonov Sre\u010dno, Baltazar<\/b><\/i>.\u00ab<\/i><\/p>\n iz prve roke kritike \u00bb\u010ce preidemo k bistvu: srce parajo\u010di in veli\u010dastni film\u00a0Sre\u010dno, Baltazar<\/b> \/…\/ Roberta Bressona je vrhunska mojstrovina enega najve\u010djih filmskih ustvarjalcev dvajsetega stoletja.\u00ab \u00bbMislim, da bi ga morali videti ljudje, ki gredo obi\u010dajno gledat filme Charlieja Chaplina ali Jacquesa Tatija, torej tisti, ki zaidejo v kino enkrat na leto ali sploh nikoli. V tem filmu se skriva ves svet. Prav zares: v uri in pol, uri in \u0161tiridesetih minutah, vidimo svet od otro\u0161tva do smrti \u2013 vidimo vse. To se mi zdi resni\u010dno \u010dudovito.\u00ab \u00bbGodardova slavna trditev, da je film\u00a0Sre\u010dno, Baltazar<\/b> \u2018svet v uri in pol\u2019<\/i>, nakazuje, kako kompaktna in hkrati iz\u010drpna je Bressonova kratka, elipti\u010dna zgodba o \u017eivljenju in smrti nekega osla. Nenehno kopi\u010denje dogodkov, likov, skrivnosti in dru\u017ebenih podrobnosti ter pomenljiva uporaba zvoka, prostora zunaj kadra in monta\u017ee \u2013 vse to ima \u010dude\u017een u\u010dinek: re\u017eiserjeva pregovorna var\u010dnost se spremeni v neskon\u010dno obilje, kar je morda osrednji paradoks Bressonove filmske ustvarjalnosti. Baltazar<\/b> je tako zgo\u0161\u010den in kompleksen, da dose\u017ee gostoto \u2013 \u010de nekoliko raz\u0161irimo Godardovo metaforo \u2013 implodirane nove.\u00ab \u00bbBaltazar zame ostaja najdragocenej\u0161i med vsemi filmskimi dragulji. Noben drug film ni tako pretresel mojega srca in mojih misli.\u00ab \u00bbSre\u010dno, Baltazar<\/b>, morda najve\u010dji in najbolj revolucionaren Bressonov film, je naporna, a izjemno dragocena izku\u0161nja, ki je nikakor ne gre zamuditi.\u00ab \u00bbPred desetletji sem v nekem intervjuju \/\u2026\/ dejal, da je edini film, ki me je kdaj ganil do solz, Sre\u010dno, Baltazar<\/b>. Mislim, da sem ga odkril kmalu po premieri. Od takrat v kinu nisem poto\u010dil niti ene solze. Robertu Bressonu torej dolgujem svoje trdno prepri\u010danje, da postaviti \u017eival v glavno vlogo ni le mogo\u010de, temve\u010d je lahko tudi pomemben vir \u010dustev. \/\u2026\/ Bresson me je nau\u010dil pomembno lekcijo: da lahko \u017eivalski lik ob\u010dinstvo gane bolj kot najbolj\u0161a predstava \u010dlove\u0161kega igralca.\u00ab \u00bbOd Baltazarja <\/b>naprej vemo, da nas lahko le Bresson pripravi do tega, da za\u010dutimo neopisljivo, vidimo nevidno, se dotaknemo neotipljivega.\u00ab \u00bbTa film je morda re\u017eiserjev najbolj izpopolnjen in zagotovo najbolj ganljiv.\u00ab \u00bb[Film\u00a0Sre\u010dno, Baltazar<\/b>] ni intelektualen, pa\u010d pa totalen; deluje ravno toliko na \u010dute kot na um.\u00ab \u00bb\u010ce bi iskali popolno narejen film, bi bil\u00a0Sre\u010dno, Baltazar<\/b> gotovo najbolj\u0161i kandidat. Naj ta petdeset let stara mojstrovina uporabi (in priredi) \u0161e toliko konvencij filmske slovnice in pripovedi; zavr\u017ee jih \u0161e mnogo ve\u010d.\u00ab \u00bbLepota in nenavadnost tega filma je \u2013 kot vedno pri Bressonu \u2013 posledica preprostosti, var\u010dnosti in seveda moralnega ozra\u010dja, ki izhaja iz estetske strogosti.\u00ab \u00bbRobert Bresson je eden od svetnikov filmskega sveta, film\u00a0Sre\u010dno, Baltazar<\/b> pa njegova najbolj presunljiva molitev.\u00ab \u00bbSre\u010dno, Baltazar<\/b> je film, ki bo \u0161e naprej \u017eivel zunaj tradicionalnih omejitev \u010dasa in prostora.\u00ab \u00bbFilm bi lahko potonil pod svojim simboli\u010dnim bremenom, vendar mu te\u017eo odvzameta hitrost in natan\u010dnost Bressonove ustvarjalnosti; z enim samim prizorom rok je dosegel ve\u010d, kot bi ve\u010dini re\u017eiserjev uspelo z dvema urama akcije in nasilja.\u00ab \u00bb\u010ce se zdi, da v Bressonovih filmih ni nikoli ni\u010d neumestno ali odve\u010d, je to zato, ker si je prizadeval najti temeljno resnico podob. Niti ena slika ali zvok nista zapravljena \u2013 ali izgovor za samopoveli\u010devanje \u2013 in iz tak\u0161ne navidezne preprostosti se poraja svet ob\u010dutkov.\u00ab \u00bbRobert Bresson je za\u010drtal pravila nove vrste filma in jih uresni\u010dil v svoji mojstrovini\u00a0Sre\u010dno, Baltazar<\/b>. To na videz odmaknjeno, hladno delo, ki ga je navdihnil odlomek iz romana Idiot<\/i> Dostojevskega iz leta 1868, prekipeva od hrepenenja po pravi\u010dnosti in lepoti. Bressonov natan\u010dno odmerjeni portret osla in \u017eivljenja na francoskem pode\u017eelju nas u\u010di, kako s pomo\u010djo filma videti svet z novimi o\u010dmi, ter razkriva potencial, ki se skriva v tem prizadevanju.\u00ab Ko smo Akija Kaurism\u00e4kija v okviru\u00a0Kinodvorovega praznovanja stoletnice vpra\u0161ali, kateri film, ki se \u00bbpogovarja\u00ab z Jesenskim listjem, mu je \u0161e posebej pri srcu, je odgovoril: \u00bbMorda Bressonov Sre\u010dno, Baltazar.\u00ab<\/p>\n","protected":false},"featured_media":317619,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/317618"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/317619"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=317618"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/b>\u00bbOsel simbolizira odkritost, preprostost in sprejemanje, nasproti njemu pa so ljudje, ki utele\u0161ajo oholost, pohlep, krutost, skratka vse na\u0161e slabosti. Osel trpi in umre.
Verjamem, da se \u017eivali in ljudje skrivaj sporazumevajo. \u0160e posebej to velja v primeru oslov. Spomnimo se, kaj napi\u0161e Dostojevski v Bratih Karamazovih<\/i>: \u2018\u010clovek, ne postavljaj se nad \u017eivali.\u2019 <\/i>In v Idiotu<\/i>, ko pravi, da se je mlademu knezu Mi\u0161kinu znova zbistril um, ko je na mestni tr\u017enici sli\u0161al oslovsko riganje. Osel ima du\u0161o, inteligenco in srce. S tem filmom ne \u017eelim ni\u010desar dopovedovati ali dokazovati. Le povezave vzpostavljam, film pa naredi ostalo.\u00ab
<\/b>\u2013 Robert Bresson, 1966<\/p>\n
<\/b>\u00bbTo je isti \u010dlovek, ki je napisal, da filmi ne potrebujejo glasbe, \u017ee naslednji trenutek pa v filmu Sre\u010dno, Baltazar<\/b> uporabil kitarski instrumental. \u010ce dobro pomislim, sam ne bi nikoli pre\u017eivel v tem od Boga pozabljenem svetu, \u010de ne bi bilo realisti\u010dnih la\u017ei gospoda Bressona, za katere mu bom hvale\u017een do smrti in celo po njej.\u00ab
\u2013 Aki Kaurism\u00e4ki<\/p>\n
\u2013 J. Hoberman, The Village Voice<\/i><\/p>\n
\u2013 Jean-Luc Godard<\/p>\n
\u2013 James Quandt<\/p>\n
\u00a0\u2013 Michael Haneke<\/p>\n
\u2013 Dave Kehr, Chicago Reader<\/i><\/p>\n
\u2013 Jerzy Skolimowski<\/p>\n
\u2013 Gilles Jacob,\u00a0Sight and\u00a0Sound<\/i>, 1966-67<\/p>\n
\u2013 Geoff Andrew, Time Out<\/i><\/p>\n
\u2013 Marguerite Duras<\/p>\n
\u2013 Ignatiy Vishnevetsky, A.V. Club<\/i><\/p>\n
\u2013 Jean Louis Schefer<\/p>\n
\u2013 Roger Ebert<\/p>\n
\u2013 Marco\u00a0Mueller, Najbolj\u0161i filmi vseh \u010dasov, Sight and Sound<\/i><\/p>\n
\u2013 Anthony Lane, The New Yorker,<\/i> 2007<\/p>\n
\u2013 Manohla Dargis, The New York Times<\/i><\/p>\n
\u2013 Kaya Genc,\u00a0Najbolj\u0161i filmi vseh \u010dasov, Sight and Sound<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"