{"id":31757,"date":"2020-05-13T11:07:35","date_gmt":"2020-05-13T09:07:35","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/film\/kabinet-cudes\/"},"modified":"2024-06-11T14:47:14","modified_gmt":"2024-06-11T12:47:14","slug":"kabinet-cudes","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/kabinet-cudes\/","title":{"rendered":"Kabinet \u010dudes"},"content":{"rendered":"

zgodba
\n<\/strong>\u00bbVsi smo v blatu, le da nekateri izmed nas gledajo v zvezde.\u00ab
\n– <\/em>Oscar Wilde<\/p>\n

Leta 1927 gluha deklica po imenu Rose pobegne od doma in se odpravi na Manhattan v upanju, da bo sre\u010dala svojo najljub\u0161o igralko, zvezdo nemega filma Lillian Mayhew. Petdeset let pozneje se de\u010dek Ben po smrti matere s pode\u017eelja poda v New York, da bi poiskal o\u010deta, ki ga ni nikoli poznal. Pred kaosom velikega mesta se oba otroka zate\u010deta v prirodoslovni muzej, kjer se njuni na videz nepovezani zgodbi za\u010dneta na nepri\u010dakovan na\u010din prepletati.<\/p>\n

Film Todda Haynesa (Dale\u010d od nebes<\/strong>, Carol<\/strong>) je skrivnostna sestavljanka o dveh otrocih, ki odra\u0161\u010data pol stoletja narazen, a ju povezuje ista usoda. Po knjigi Briana Selznicka.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
\nVe\u010d o knji\u017eni predlogi Briana Selznicka: http:\/\/www.wonderstruckthebook.com\/<\/a><\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\n\u00bbNajve\u010dji izziv pri pisanju scenarija je bil povezan s tem, da knjiga pripoveduje eno zgodbo z besedami, drugo pa s slikami. \/\u2026\/ Pri\u0161el sem na idejo, da bi Rosino zgodbo posneli kot \u010drno-beli nemi film, medtem ko bi bila zgodba o Benu \/\u2026\/ videti kot film iz sedemdesetih \u2013 za\u010dela bi se v slogu Kockarja in prostitutke<\/strong> (McCabe & Mrs. Miller) Roberta Altmana, potem pa se spremenila v nekak\u0161no otro\u0161ko razli\u010dico Ulic zla<\/strong> (Mean Streets), Scorsesejevega filma iz leta 1973. \/\u2026\/ Nikoli nisem pomislil na Todda, a takoj ko je Sandy [Powell, kostumografinja] omenila njegovo ime, sem si rekel: ‘Tega ne more posneti nih\u010de drug.’ \/\u2026\/ Rahlo\u010dutnost, ki jo je vnesel v film, druga\u010dnost, ob\u010dutek, da gledamo svet iz zunanje perspektive \u2026 Natanko tako sem si tudi sam predstavljal, da otroka v knjigi \u2013 kot gluha otroka \u2013 razumeta svet okoli sebe. Oba i\u0161\u010deta dru\u017eino. Oba i\u0161\u010deta skupnost \u2026 zgodovino. In to so v marsi\u010dem teme, s katerimi se Todd ukvarja \u017ee od vsega za\u010detka. \/\u2026\/ Kabineta \u010dudes<\/strong> v resnici ne bi opisal kot ‘mladinski film’. Mislim, da gre predvsem za film Todda Haynesa, ki pa je dostopen tudi mladim \u2026 morda prvi film Todda Haynesa, ki je dostopen mladim.\u00ab
\n– Brian Selznick<\/p>\n

\u00bbSkoraj vsi moji filmi so kostumski, ta pa je dvakrat kostumski. Ideje in podobe Manhattna dvajsetih let se mi je zdelo zanimivo postaviti ob bok New Yorku v enem njegovih najhuj\u0161ih, gospodarsko nazadujo\u010dih obdobij poznih sedemdesetih. Najbolj pri vsem pa mi je bilo v\u0161e\u010d, da film deluje kot klasi\u010dna detektivka. \/\u2026\/ V sredi\u0161\u010du uganke je formalna zasnova: zakaj pripovedujemo ravno ti dve zgodbi in kako sta povezani. \/\u2026\/ Ustvariti sem hotel nekaj, v kar bi vlo\u017eil prav toliko ljubezni in pozornosti do podrobnosti, zgodovine in zna\u010dajev, kot sem je vlo\u017eil v svoje filme za odrasle, a nekaj, kar bi lahko gledali tudi otroci. \u0160e enkrat sem si pogledal filme, ki so mi v otro\u0161tvu veliko pomenili, in ugotovil, da je \u0161lo za zrela dela, ki niso bila nujno namenjena otro\u0161kemu ob\u010dinstvu. \/\u2026\/ Kabinet \u010dudes<\/strong> je poklon ustvarjanju z rokami, s prsti \/\u2026\/ Film se poklanja taktilnemu \u2013 lepilu in \u010drnilu na konicah prstov, stvarem, ki se jih spomnim iz otro\u0161tva. \/\u2026\/ S [snemalcem] Edom Lachmanom sva Kabinet \u010dudes<\/strong> posnela na negativ in v widescreen formatu. Gre za poklon filmu samemu \u2013 izku\u0161nji gledanja filma na velikem platnu.\u00ab
\n– Todd Haynes<\/p>\n

portret avtorjev<\/strong>
\nTodd Haynes (rojen leta 1961 v Los Angelesu) je ameri\u0161ki re\u017eiser, scenarist in producent, znan po eksperimentiranju s filmsko formo ter obravnavi tem, povezanih s popularno glasbo in gejevsko problematiko. Po diplomi iz umetnosti in semiotike na univerzi Brown se je preselil v New York, kjer je leta 1987 dvignil veliko prahu s srednjemetra\u017ecem Superstar: The Karen Carpenter Story<\/strong>, biografijo ameri\u0161ke pop pevke, v kateri je igralce nadomestil z lutkami barbie. Haynesov celove\u010derni prvenec Strup<\/strong> (Poison, 1991), ki prikazuje tri razli\u010dne aidsovske zgodbe, vsako v druga\u010dnem filmskem stilu, je bil \u0161e bolj odmeven in je osvojil glavno nagrado \u017eirije v Sundanceu. Sloves enega najbolj perspektivnih re\u017eiserjev ameri\u0161ke neodvisne scene je utrdil s filmom Na varnem<\/strong> (Safe, 1995), ki je Julianne Moore prinesel prvo glavno \u017eensko vlogo v njeni karieri. V filmu \u017dametne no\u010di<\/strong> (Velvet Goldmine, 1998) se je Haynes poklonil sceni glam rocka zgodnjih sedemdesetih let in osvojil nagrado za najbolj\u0161i umetni\u0161ki prispevek na festivalu v Cannesu. Najve\u010dji uspeh in \u0161ir\u0161o prepoznavnost je re\u017eiserju prinesel film Dale\u010d od nebes<\/strong> (Far From Heaven, 2002), v petdeseta leta postavljena melodrama po vzoru Douglasa Sirka, v kateri je glavno vlogo spet odigrala Julianne Moore. Film je prejel ve\u010d pomembnih nagrad in \u0161tiri nominacije za oskarja. V redni distribuciji je bil predvajan tudi v Sloveniji, prav tako ve\u010dkrat nagrajena biografija Bob Dylan: 7 obrazov<\/strong> (I’m Not There, 2007), v kateri je Haynes ubral povsem druga\u010den re\u017eijski pristop in se znova vrnil k temi iz popularne glasbe. Film, ki je Cate Blanchett prinesel zlati globus za stransko igralko, posku\u0161a skozi sedem razli\u010dnih likov, ki jih igra sedem razli\u010dnih igralcev, naslikati kola\u017e izmuzljive osebnosti in kariere Boba Dylana. Naslednji Haynesov projekt je bila peturna miniserija Mildred Pierce<\/strong>, ki je bila nagrajena s petimi emmyji, Kate Winslet pa je za svojo vlogo prejela tudi zlati globus. Na Kinodvorovem rednem sporedu smo si nazadnje lahko ogledali Haynesov \u0161esti celove\u010derec Carol<\/strong>, tenko\u010dutno upodobitev ljubezni med dvema \u017eenskama v patriarhalnem ozra\u010dju petdesetih let. Film, posnet po romanu Patricie Highsmith, je Rooney Mara prinesel nagrado za najbolj\u0161o igralko na festivalu v Cannesu, nominiran pa je bil tudi za \u0161est oskarjev. Kabinet \u010dudes <\/strong>je Haynesov sedmi celove\u010derec.<\/p>\n

Pisatelj in ilustrator Brian Selznick se je rodil leta 1966 v New Jerseyju. V svojih delih, ki jih prebirajo tako otroci kot odrasli, zdru\u017euje elemente romana, slikanice, stripa in filma. Za knjigo Hugo Cabret (The Invention of Hugo Cabret)<\/em>, poklon filmskemu pionirju Georgesu M\u00e9li\u00e8su, je prejel presti\u017eno ameri\u0161ko nagrado za mladinsko knji\u017eevnost caldecott medal, Martin Scorsese pa je leta 2011 po njej posnel z oskarjem nagrajeni film Hugo<\/strong>. Kot pisec in ilustrator se je Selznick podpisal \u0161e pod knjige De\u017eela \u010dudes<\/em> (Wonderstruck)<\/em>, The Houdini Box <\/em>in The Marvels<\/em>, ilustriral pa je tudi dela drugih avtorjev.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\n\u00bbFilmi Todda Haynesa, intelektualno rigorozni, a pogosto globoko ganljivi, najbolje uspevajo v vrzelih, v neznatnih razpokah, za katere se zdi, da lo\u010dujejo ljudi od sveta okoli njih. Njegova dela se napajajo pri filmski umetnosti, v kateri estetika prevzame religiozno mo\u010d, kultura obstaja kot kontinuum, umetnost pa ima spomin. Pripovedujejo razdrobljene zgodbe odtujenih likov, ki sku\u0161ajo najti ljubezen (ali vsaj njen pribli\u017eek) v drobnih vijugah resni\u010dnega \u017eivljenja. Kot je neko\u010d dejal dru\u017ebeni filozof Norman O. Brown \u2013 in kot ga Haynes neposredno citira v \u017dametnih no\u010deh<\/strong>: ‘Pomen ni v stvareh, ampak med njimi.’ Z drugimi besedami: naj vas ne preslepi dejstvo, da je Haynesov zadnji celove\u010derec skrajno zvesta priredba pol-ilustriranega otro\u0161kega romana \/\u2026\/ Briana Selznicka \u2013 Kabinet \u010dudes<\/strong> je od za\u010detka do konca film Todda Haynesa. In to odli\u010den.\u00ab
\n– David Ehrlich, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbTodd Haynes dela filme, ki so ne\u017eni in hkrati polni \u017eivljenja, filme z globoko ljubeznijo do preteklosti, ki pa ni nikoli zgolj zgre\u0161ena nostalgija. Ve, da je to kraj, kjer so resni\u010dni ljudje \u017eiveli, ljubili in v\u010dasih trpeli. Haynesov izjemni novi film Kabinet \u010dudes<\/strong> gradi na vsem, kar je re\u017eiser po\u010del poprej, a je hkrati tudi nor preskok; film, ki skoraj v nasprotju z vsemi pri\u010dakovanji \u2013 deluje. \/\u2026\/ Kabinet \u010dudes<\/strong> zajame toliko ble\u0161\u010de\u010dih, be\u017enih idej, da je pravi \u010dude\u017e, kako jih lahko prenese en sam film \u2013 kaj \u0161ele tak, ki si ga lahko ogledate s svojimi otroki. To je ljubezensko pismo New Yorku, poklon u\u017eitkom ro\u010dnega dela (s papirjem, barvo in morda celo filmskim trakom), zgodba o iskanju pripadnosti ter o iskanju poti do ljudi, ki te razumejo.\u00ab
\n– Stephanie Zacharek, Time<\/em><\/p>\n

\u00bbZdi se, kot bi bila vsaka podrobnost v tem magi\u010dnem in \u010dustveno silovitem \/\u2026\/ filmu potrpe\u017eljivo rekonstruirana iz Selznickove in Haynesove osebne preteklosti.\u00ab
\n– Kent Jones, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ \u010dudovita oda domi\u0161ljiji in zgodbam, zaradi katerih smo to, kar smo. \/\u2026\/ V filmu Dale\u010d od nebes<\/strong> se Haynesova kombinacija igrivosti in resnosti prevede v poklon sirkovski melodrami, ki se spremeni v vznemirljiv primer ravno tega. V Kabinetu \u010dudes<\/strong> pa se zgodba dveh otrok, ki i\u0161\u010deta svoj prostor pod soncem, s\u010dasoma obrne v haynesovsko raziskovanje identitete, hrepenenja in domi\u0161ljije. \/\u2026\/ Haynes zvesto sledi Selznickovi pripovedni liniji, obenem pa na tih in ganljiv na\u010din ustvari nekaj \u010disto svojega. ‘\u010cude\u017enost’ tega filma se namre\u010d ne skriva v zgodbi, ampak v na\u010dinu pripovedi: v ekspresivni lepoti njegovih podob, v bogastvu idej ter spontanosti in velikodu\u0161nosti, s katerima vdahne \u017eivljenje dekletu in fantu iz preteklosti ter jima pusti, da najdeta sama sebe \u2013 v svojeglavosti, bridkostih in sanjah \u2013, tako da lahko nazadnje najdeta nekoga drugega.\u00ab
\n– Manohla Dargis, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbHaynes \u2013 ustvarjalec lepih in \u010dudnih objektov, ki najdejo svoje mesto v zelo posebnih koti\u010dkih in razpokah zgodovine \u2013 je bil rojen za to, da naredi film o zgodovinskem kuratorstvu. \/\u2026\/ \u010ceprav ga analiti\u010dna distanca obvaruje pred sentimentalnostjo, film s\u010dasoma postaja vse bolj \u010dustven. Nikoli pa ni bolj ganljiv kot med subtilnimi prikazi trenutkov \u010dudenja, ki si ju Ben in Rose, pol stoletja vsaksebi, nezavedno delita, ko hodita mimo istih muzejskih eksponatov: gigantskega komarja, veli\u010dastnega meteorita iz leta 1902, v zraku vise\u010dega sinjega kita \u2013 vseh za vedno zmrznjenih v \u010dasu. \/\u2026\/ ‘Vsi smo v blatu, le da nekateri izmed nas gledajo v zvezde,’ pravi citat Oscarja Wilda, ki se pojavi tudi v filmu in nas spomni, da so otroci \u2013 kakor mi vsi \u2013 kroja\u010di svojih usod, ustvarjalci svojih lastnih kabinetov \u010dudes.\u00ab
\n– Michael Koresky, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ osvetli notranja \u017eivljenja otrok s toplino, inteligenco in brez najmanj\u0161ega sledu pokroviteljstva.\u00ab
\n– Justin Chang, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bbNiti Taksist <\/strong>(Taxi Driver) ni pri\u010daral razpadajo\u010dih tekstur mesta, ki se bori za pre\u017eivetje, na tako ekspresiven na\u010din kot Kabinet \u010dudes<\/strong> \u2013 delo, ki si naslov [Wonderstruck] zaslu\u017ei z evokacijo mo\u010di filma kot \u010dasovnega stroja in kot jezika, v katerem je bila napisana zgodovina prej\u0161njega stoletja.\u00ab
\n– Amy Taubin, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bb’Kabinet \u010dudes’ ne bi mogel biti prikladnej\u0161a metafora za re\u017eiserjevo specifi\u010dno senzibilnost \/\u2026\/, v kateri je bilo vedno nekaj zbirateljskega. Haynes, vneti opazovalec zgodovinskih slogov in detajlov, zasnuje vsak posnetek z obsesivno natan\u010dnostjo kuratorja.\u00ab
\n– Dana Stevens, Slate<\/em><\/p>\n

\u00bbTako kot toliko drugih Haynesovih filmov, na primer Carol<\/strong>, Dale\u010d od nebes<\/strong> in morda \u0161e najbolj o\u010ditno \u017dametne no\u010di<\/strong> \/\u2026\/, tudi Kabinet \u010dudes<\/strong> deluje kot \u0161tudija druga\u010dnosti, \u010deprav druga\u010dnost tu ni razumljena toliko v smislu spolne usmerjenosti ali spolne identitete, ampak bolj kot druga\u010dnost, ki pride z druga\u010dnimi zmo\u017enostmi in \u2013 celo bolj neposredno \u2013 z ob\u010dutkom izgube.\u00ab
\n– Chris Wisniewski, Reverse Shot<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ pri Kabinetu \u010dudes <\/strong>je \u010dudovito prav tisto, kar je bilo tako o\u010darljivo pri filmih Hugo<\/strong>, \u010cudoviti lisjak <\/strong>(Fantastic Mr. Fox) Wesa Andersona in V kraljestvu divjih bitij<\/strong> (Where the Wild Things Are) Spika Jonza: na\u010din, kako so ti re\u017eiserji, ki sicer nagovarjajo odrasle, s preusmeritvijo pozornosti k zelo druga\u010dnemu ob\u010dinstvu odkrili svoje najbolj univerzalne teme, ideje in \u010dustva.\u00ab
\n– Jason Bailey, Flavorwire<\/em><\/p>\n

\u00bbNekaj je gotovo: gledalci, ki so pri\u0161li gledat film Todda Haynesa, ne bodo razo\u010darani.\u00ab
\n– Wendy Ide, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbNeobi\u010dajno odrasel film o otrocih, komunikaciji in spominu \/\u2026\/.\u00ab
\n– David Rooney, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbTodd Haynes, specialist za pozabljene filmske jezike, recimo za filmski jezik petdesetih (Dale\u010d od nebes<\/strong>, Caro<\/strong>l), namre\u010d ne poka\u017ee le, da ljudi “gensko” in emocionalno povezujejo detajli, ki se skrivajo v knjigah, \u010dasopisnih izrezkih, razglednicah, plo\u0161\u010dah, miniaturnih panoramah in filmih, ampak tudi, da sta “mrtvi” jezik nemega filma in filmski jezik sedemdesetih, ki ga je formiral, v sorodu.\u00ab ZA
\n– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Film Todda Haynesa (Dale\u010d od nebes, Carol) je skrivnostna sestavljanka o dveh otrocih, ki odra\u0161\u010data pol stoletja narazen, a ju povezuje ista usoda. Po knjigi Briana Selznicka.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":32322,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/31757"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/32322"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=31757"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}