{"id":31690,"date":"2026-05-07T08:31:27","date_gmt":"2026-05-07T06:31:27","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/film\/krotko-dekle\/"},"modified":"2026-05-07T08:32:12","modified_gmt":"2026-05-07T06:32:12","slug":"krotko-dekle","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/krotko-dekle\/","title":{"rendered":"Krotko dekle"},"content":{"rendered":"

iz prve roke<\/strong>
\u00bbZdi se mi, da se v Rusiji v resnici ni dosti spremenilo, odkar je Dostojevski napisal svojo zgodbo. Bil je prero\u0161ki pisatelj. Napovedal je grozo, ki je pri\u0161la v Rusijo kmalu zatem. V Besih<\/em>, enem svojih najbolj prero\u0161kih romanov, je opisal zelo specifi\u010dnega \u010dloveka \u2013 nemoralnega, zelo zahrbtnega in nepo\u0161tenega. Tak\u0161ni ljudje so se v Rusiji pojavili na prelomu stoletja, se mo\u010dno razmno\u017eili in nato prevzeli nadzor nad de\u017eelo. Dostojevski je opisal ozra\u010dje, ki ustvarja te ‘demone’ in spodbuja nepo\u0161teno vedenje. Ta pisateljeva ideja me je navdihnila in uporabil sem jo kot izhodi\u0161\u010dno to\u010dko za film. \/\u2026\/ Krotko dekle<\/strong> je metafora za de\u017eelo, v kateri se ljudje ves \u010das pustijo zlorabljati. Rusija je polna vseh vrst nasilja. Na eni strani imamo skrajno hipokrizijo, velikanske la\u017ei in dvojna merila, popolno omerto \u2026, na drugi strani pa \u0161e vedno ne mine dan, ko se ne bi zgodilo kaj resni\u010dno stra\u0161nega. Zame to ostaja zelo vznemirjujo\u010da enigma. Namesto da bi \u017eiveli na miren in prijateljski na\u010din, smo na vsaki stopnji \u017eivljenja prisiljeni ubirati te\u017eke, nepo\u0161tene in v\u010dasih grozljive poti. S tem stra\u0161ljivim paradoksom se ubadam \u017ee od svojega petega leta in ga \u0161e vedno ne razumem. \/\u2026\/ Pogosto imam \u010duden ob\u010dutek, da snemam filme za ob\u010dinstvo, ki je \u017ee mrtvo \u2026 Kot da bi vedno pri\u0161el prepozno, kot da bi moralo biti to storjeno \u017ee veliko prej. Vzemimo gulag, ki je nedvomno eden najve\u010djih tabujev. Rusi filmov o gulagu skoraj ne delajo. Pa vendar je tam izgubilo \u017eivljenje na stotine, na tiso\u010de, na milijone ljudi. A to je tabu. Morda ultimativni tabu. De\u017eela je polna tabujev. \/\u2026\/ Filozofa Aleksandra Pjatigorskega so neko\u010d vpra\u0161ali, ali je filozofija lahko uporabna. Odgovoril je: ‘Sama po sebi ne. A na osebni ravni vas lahko re\u0161i.’ \u010ce se poglobimo v to misel, lahko spremenimo svoje vzorce obna\u0161anja in se nau\u010dimo odpreti vrata, ki jih nih\u010de ve\u010d ne bo mogel zapreti. Ko enkrat za\u010dne\u0161 razmi\u0161ljati, se je te\u017eko ustaviti. Zato je nujno, da delamo filme, ki se ukvarjajo s pomembnimi temami.\u00ab
– Sergej Loznica<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbKrotko dekle<\/strong> je tema\u010dna alegorija o stanju naroda, grenka me\u0161anice tragedije, farse in filma ceste, prepojena z mra\u010dnim sardoni\u010dnim duhom Gogolja in Dostojevskega \u2013 da galon vodke sploh ne omenjamo.\u00ab
– Lee Marshall, Screen International<\/em><\/p>\n

\u00bb[Film] predstavi rusko izku\u0161njo kot prese\u010di\u0161\u010de med Dostojevskim in Kafko, \u010deprav to \u0161e zdale\u010d ne opi\u0161e njegove ekstremnosti \u2013 niti ne daje slutiti odre\u0161ujo\u010dega zrna upanja, ki ga utele\u0161a njegova junakinja, vsemu navkljub.\u00ab
– Jonathan Romney, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbLoznico so vedno fascinirali obrazi; raznolikost \u010dlove\u0161kih izrazov in fizionomij. Zato v filmu ob prevladujo\u010dem vzdu\u0161ju besa zaradi krutosti, ki so jo ljudje zmo\u017eni prizadejati drug drugemu, kot zvok oddaljene violine odmeva tudi duh oto\u017enega, empati\u010dnega humanizma \/\u2026\/.\u00ab
– Leslie Felperin, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbKrotko dekle<\/strong> v komi\u010dnem smislu ves \u010das presene\u010da, prina\u0161ajo\u010d svojo edinstveno energijo v rusko tradicijo grotesknih dru\u017ebenih panoram (npr. Te\u017eko je biti bog<\/strong> Alekseja Germana ali \u0160tiri<\/strong> Ilje Hr\u017eanovskega).\u00ab
– Nicolas Rapold, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbVizija je dosledno mra\u010dna, a re\u017eiserjev okvir je (tako kot v njegovih nedavnih politi\u010dnih dokumentarcih Maidan<\/strong>, Dogodek<\/strong> in Austerlitz<\/strong>) vsaj sam po sebi sila analiti\u010dnega so\u010dutja, ki je sposobna zdru\u017eiti ljudi \u2013 celo v nesre\u010di \u2013 ter postavljati te\u017eka vpra\u0161anja.\u00ab
– Daniel Kasman, MUBI<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u017denska na ruskem pode\u017eelju prejme vrnjen paket, ki ga je pred \u010dasom poslala zaprtemu mo\u017eu. Zbegana se odpravi po odgovor v odro\u010dni predel dr\u017eave, kjer stoji zapor. Film, navdihnjen z istoimensko zgodbo Dostojevskega, nas odpelje v mra\u010dno podzemlje sodobne Rusije, v de\u017eelo zlo\u010dina brez kazni. Premiera v uradnem programu lanskega Cannesa.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":60238,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/31690"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/60238"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=31690"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}