{"id":31656,"date":"2020-05-26T09:16:12","date_gmt":"2020-05-26T07:16:12","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/film\/v-ciambri\/"},"modified":"2020-05-26T09:23:44","modified_gmt":"2020-05-26T07:23:44","slug":"v-ciambri","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/v-ciambri\/","title":{"rendered":"V Ciambri"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>\u0160tirinajstletni Pio Amato bi rad \u010dim prej postal mo\u0161ki. \u017divi v Ciambri, majhni romski skupnosti v Kalabriji, kjer se od starej\u0161ega brata Cosima hitro u\u010di trikov dru\u017einskega posla. A \u010deprav tudi pije in kadi kot on, ga ne spo\u0161tujejo, kot si \u017eeli. Nekega dne pa Cosimo in njegov o\u010de ne moreta ve\u010d skrbeti za dru\u017eino in Pio kon\u010dno dobi prilo\u017enost, da se izka\u017ee.<\/p>\n<p>Film, postavljen na italijanski jug in posnet s \u010dlani romske dru\u017eine, pripoveduje avtenti\u010dno zgodbo o fantu, za katerega zgodnji vstop v svet odraslih ni zgolj stvar pre\u017eivetja. Producent filma je Martin Scorsese.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbDru\u017eino Amato sem prvi\u010d sre\u010dal leta 2011, ko je bil ukraden moj fiat panda, poln filmske opreme. Bili smo v Gioia Tauru, kjer smo ravno snemali kratki film <strong>A Chj\u00e0na <\/strong>\/\u2026\/. Ko v Gioia Tauru izgine avto, je prva stvar, ki jo naredi\u0161, da &#8216;gre\u0161 k ciganom&#8217;. Takrat sem prvi\u010d videl Ciambro. V trenutku sem se zaljubil v ta kraj, v njegovo energijo &#8230; \/\u2026\/ Tri dni smo morali \u010dakati, da smo dobili avto nazaj. Piev dedek (na njem temelji lik nona Emiliana) je namre\u010d ravno umrl in dru\u017eina se pred pogrebom nikakor ni hotela pogajati za odkupnino. Pogrebna ceremonija je name o\u010ditno naredila mo\u010dan vtis, saj sem se jo pet let kasneje odlo\u010dil vklju\u010diti v film. Pravzaprav me je vse dogajanje tako prevzelo, da sem kmalu zatem napisal prvi osnutek za film <strong>V Ciambri<\/strong>. \/\u2026\/ Veliko \u010dasa sem se ukvarjal s prebijanjem zidu med nastopajo\u010dimi in sabo. Nisem sku\u0161al graditi &#8216;profesionalnega odnosa&#8217;. Med nami je vladalo vzdu\u0161je doma\u010dnosti in zaupanja \u2013 in mislim, da so bili zato zame pripravljeni narediti, kar sem jih prosil. \/\u2026\/ Moji filmi niso &#8216;objektivni&#8217;, a tudi ne zagovarjajo neke specifi\u010dne ideje. V njih gre predvsem za raziskovanje likov, ki se znajdejo v konfliktnih in protislovnih situacijah ter se sku\u0161ajo z njimi spopasti po svojih najbolj\u0161ih mo\u010deh. Film <strong>V Ciambri<\/strong> se sicer dotakne tem, kot so medrasna razmerja, rev\u0161\u010dina, stereotipi in zlo\u010din, vendar gre predvsem za zgodbo o Piu; o tem, kdo je in kdo bi utegnil postati.\u00ab<br \/>&#8211; Jonas Carpignano<\/p>\n<p>\u00bb<strong>V Ciambri<\/strong> je o\u010darljiv in dovr\u0161en film. Svet teh ljudi je prikazan tako \u017eivo in intimno, da se mi je zdelo, kot bi \u017eivel z njimi \/\u2026\/. Preprosto neverjetno je, kaj re\u017eiserju uspe narediti z mladim protagonistom; kako zrel in kompleksen nastop mu uspe izvabiti iz njega. Ganljiv in prelep film.\u00ab<br \/>&#8211; Martin Scorsese<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Jonas Carpignano se je rodil leta 1984 v New Yorku in otro\u0161tvo pre\u017eivel med Rimom in New Yorkom. Njegov prvi celove\u010derec <strong>Mediterranea <\/strong>(2015)<strong> <\/strong>je bil<strong> <\/strong>premierno prikazan v sekciji Teden kritike na festivalu v Cannesu ter prejel nagrado National Board of Review za najbolj\u0161i prvenec. Leta 2014 je posnel kratki film <strong>V Ciambri<\/strong>, iz katerega je kasneje nastal istoimenski celove\u010derec.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bb<strong>V Ciambri<\/strong> \/\u2026\/ ima obliko pravljice in teksturo dokumentarca. \/\u2026\/ Film se v smislu vzdu\u0161ja in metod poklanja delu Jean-Pierra in Luca Dardenna. \/\u2026\/ Podobno kot njuni protagonisti se Pio soo\u010da z eti\u010dno dilemo, ki so jo povzro\u010dile tako njegove lastne napake kot krutost polo\u017eaja, v katerem se nahaja. Prisiljen se je odlo\u010diti \u2013 preden je na to pripravljen in ob tveganju, da pla\u010da visoko ceno \u2013, kak\u0161en \u010dlovek ho\u010de biti. \/\u2026\/ Ve\u010d raje ne bi razkril, saj Carpignano tako kot brata Dardenne \/\u2026\/ mu\u010dno izbiro, pred katero so postavljeni njegovi liki, uporablja kot sredstvo za ustvarjanje napetosti. V filmu, pod katerega se kot eden izvr\u0161nih producentov podpisuje Martin Scorsese, najdemo tudi nekaj njegovega vpliva: v opisovanju kriminala kot dru\u017einskega posla in v pozornosti, ki jo posve\u010da mo\u0161kim kodeksom zvestobe, nasilja in spo\u0161tovanja. \/\u2026\/ Carpignano ima izostren posluh za psihologijo likov in pri\u010dakovanja gledalcev, pa tudi za na\u0161o nagnjenost k brisanju mej med realizmom in magi\u010dnim razmi\u0161ljanjem.\u00ab<br \/>&#8211; A.O. Scott, <em>The New York Times<\/p>\n<p> <\/em>\u00bbFilmu, ki tako intenzivno \u017eivi in diha skozi vzdu\u0161je, like in prizori\u0161\u010da, bi z opisovanjem zapleta naredili slabo uslugo. \/\u2026\/ Carpignanova fascinacija nad slikovitimi prebivalci in nepredvidljivimi ritmi Cambrie spremeni sose\u0161\u010dino v tridimenzionalen glavni lik \/\u2026\/.\u00ab<br \/> &#8211; Nikola Grozdanovic, <em>The Playlist<\/p>\n<p> <\/em>\u00bb<strong>V Ciambri<\/strong> utripa z resni\u010dno pristnostjo, kar gre nedvomno pripisati dejstvu, da je re\u017eiser tu dobesedno \u017ee bil \u2013 pred tremi leti je namre\u010d prav o tej resni\u010dni dru\u017eini posnel istoimenski kratki film. \/\u2026\/ Meje Pievega sveta se redko pomaknejo kaj dosti dlje od zidov njegovega kraja. Odhod ni mo\u017ena izbira. Mo\u010d skupnosti je najpomembnej\u0161a, in ko po\u0161teno delo ni mogo\u010de \u2013 obi\u010dajno je tako \u2013, je treba poiskati druga\u010dne na\u010dine za pre\u017eivetje. Prav v tem se film <strong>V Ciambri<\/strong> razlikuje od del bratov Dardenne in njunih \u0161tevilnih sledilcev. To ni le svet brez sentimentalnosti, ampak tudi brez mo\u017enosti. Za Rosetto je vedno obstajala mo\u017enost, da najde delo in zapusti tisto naselje, za Pia pa se zdi, da je najve\u010d, na kar lahko upa, spo\u0161tovanje in pre\u017eivetje. Carpignano \u010desa drugega nikoli niti ne namigne.\u00ab<br \/>&#8211; Rory O\u2019Conner, <em>The Film Stage<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u017de mogo\u010de, da gre za konvencionalno zgodbo o mladeni\u010du, ki i\u0161\u010de samega sebe, a re\u017eiserjeva pozornost do podrobnosti ta okvir obogati. Ne le da \u010dlani dru\u017eine Amato igrajo \u010dlane junakove dru\u017eine, observacijska fotografija Tima Curtina \/\u2026\/ poudarja kruto resni\u010dnost, s katero se Pio soo\u010da. \/\u2026\/ Film ne romantizira protagonistove te\u017eke situacije, \u010dlani dru\u017eine Amato pa postre\u017eejo s konciznimi in pristnimi nastopi, ki nikoli ne pu\u0161\u010dajo prostora za pomilovanje. In \u010deprav konec filma morda ni presenetljiv, je Carpignano jasno pokazal, da mladeni\u010d, kakr\u0161en je Amato, nima veliko mo\u017enosti.\u00ab<br \/>&#8211; Tim Grierson, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>V Ciambri<\/strong> je film divje energije in opazovalske ostrine, za katerega se zdi \/\u2026\/, da svojim likom in njihovi energiji resni\u010dno pusti narekovati ritem in smer. \/\u2026\/ Likom nas pribli\u017ea in nas celo pripravi do tega, da jih vzljubimo, hkrati pa nas \u0161okira s stopnjo rasizma, ki ga razkrivajo \u2013 in katerega \u017ertve so kot Romi seveda tudi sami.\u00ab<br \/> &#8211; Jonathan Romney, <em>Film Comment<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm, ki ga je posnel Jonas Carpignano, avtor <strong>Sredozemlja<\/strong> (in produciral Martin Scorsese), Amatovih ne gleda zvi\u0161ka, ampak pusti, da Amatovi zvi\u0161ka gledajo nanj, ali bolje re\u010deno &#8211; obna\u0161ajo se tako, kot da ni ne kamere ne filma. Kar nas spomni na dobre stare italijanske neorealisti\u010dne filme, v katerih se je skozi rev\u0161\u010dino prebijala prva generacija povojnih natur\u0161\u010dikov. Amatove vsak dan \u010daka nova vojna.\u00ab ZA+ <br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Film, postavljen na italijanski jug in posnet s \u010dlani romske dru\u017eine, pripoveduje avtenti\u010dno zgodbo o fantu, za katerega zgodnji vstop v svet odraslih ni zgolj stvar pre\u017eivetja. Producent filma je Martin Scorsese.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":60309,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/31656"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/60309"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=31656"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}