{"id":31652,"date":"2020-01-03T13:13:56","date_gmt":"2020-01-03T12:13:56","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/film\/ubijanje-svetega-jelena\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:59","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:59","slug":"ubijanje-svetega-jelena","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ubijanje-svetega-jelena\/","title":{"rendered":"Ubijanje svetega jelena"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Ugledni sr\u010dni kirurg Steven in njegova \u017eena Anna, priznana oftalmologinja, \u017eivita sre\u010dno in mirno dru\u017einsko \u017eivljenje s svojima otrokoma, \u0161tirinajstletno Kim in dvanajstletnim Bobom. Steven skrivaj prijateljuje z Martinom, \u0161estnajstletnim fantom, ki je nedavno izgubil o\u010deta. Stvari pa za\u010dnejo postajati vse bolj \u010dudne, ko najstnika predstavi svoji dru\u017eini. Medtem ko se predmestna idila po\u010dasi sprevra\u010da v no\u010dno moro, se je Steven prisiljen soo\u010diti z nepredstavljivo dilemo.<\/p>\n<p>Colin Farrell in Nicole Kidman v filmu Yorgosa Lanthimosa, me\u0161anici gr\u0161ke tragedije, eksistencialne grozljivke in hitchcockovske psihodrame. Nagrada za najbolj\u0161i scenarij v Cannesu.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbKo sva za\u010dela pisati scenarij in razmi\u0161ljati o zgodbi, sva odkrila vzporednice s tragedijo <em>Ifigenija v Avlidi<\/em>. Zdelo se mi je, da bi bilo zanimivo vzpostaviti dialog z ne\u010dim, kar je tako zakoreninjeno v zahodno kulturo. \/\u2026\/ Raziskati sem hotel teme pravice, izbire, \u010dlove\u0161ke narave in \u010dlove\u0161kega vedenja; kako se ljudje spopadajo z velikimi dilemami \u2026 \/\u2026\/ Z ve\u010dino svojih filmov sem posku\u0161al ustvariti nekaj, kar je izmeni\u010dno sme\u0161no, grozno, tragi\u010dno in nasilno. \/\u2026\/ Ta film je nekak\u0161na komedija in na snemanju smo se zelo zabavali.\u00ab<br \/><em>&#8211; <\/em>Yorgos Lanthimos<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Yorgosa Lanthimosa poleg Athine Rachel Tsangari uvr\u0161\u010dajo med osrednje predstavnike novega vala gr\u0161kega filma, ki je Gr\u010dijo pred leti znova postavil na svetovni filmski zemljevid. Rodil se je leta 1973 v Atenah, kjer je \u0161tudiral filmsko in televizijsko re\u017eijo. Njegov celove\u010derni prvenec <strong>Kinetta<\/strong> je bil prikazan na filmskih festivalih v Torontu in Berlinu, kjer je po\u017eel \u0161tevilne kriti\u0161ke pohvale, mednarodno slavo pa mu je prinesel drugi celove\u010derec, <strong>Podo\u010dnik<\/strong> (Kynodontas, 2009), dobitnik nagrade posebni pogled v Cannesu, vodomca na ljubljanskem LIFFu in nominacije za tujejezi\u010dnega oskarja leta 2011. Film <strong>Alpe<\/strong> (Alpeis), ki je bil pred leti uvr\u0161\u010den tudi na Kinodvorov redni spored, je na Bene\u0161kem festivalu prejel nagrado za najbolj\u0161i scenarij. V Kinodvoru smo si na silvestrski ve\u010der pred dvema letoma ogledali <strong>Jastoga<\/strong> (The Lobster, 2015), distopi\u010dno ljubezensko zgodbo s Colinom Farrellom in Rachel Weisz. Film je osvojil nagrado \u017eirije v Cannesu, evropsko filmsko nagrado za scenarij in kostumografijo ter nominacijo za oskarja za najbolj\u0161i izvirni scenarij. <strong>Ubijanje svetega jelena<\/strong> je Lanthimosov peti celove\u010derec in njegov drugi film v angle\u0161kem jeziku. Leto\u0161njo pomlad je kon\u010dal snemanje svojega najnovej\u0161ega filma, kostumske drame z Emmo Stone in Rachel Weisz z naslovom<strong> The Favourite<\/strong>.<br \/><a href=\"http:\/\/www.lanthimos.com\/\">http:\/\/www.lanthimos.com\/<\/a><\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbVznemirjujo\u010da mrakobnost in psiholo\u0161ko nelagodje, ki se kot zahrbtna podzemna reka pretakata pod absurdisti\u010dnim humorjem Lanthimosovega opusa, postaneta v njegovem mojstrsko izpeljanem petem celove\u010dercu \/\u2026\/ mra\u010den rekviem dru\u017einske groze. \/\u2026\/ Hipnoti\u010dna pripoved o krivdi in kazni, navdahnjena s klasi\u010dno gr\u0161ko tragedijo, prinese Colinu Farrellu vlogo, ki je \u0161e bolj navdu\u0161ujo\u010da od tiste v re\u017eiserjevem angle\u0161ko govore\u010dem prvencu <strong>Jastog<\/strong>. V trilerju, ki vzbuja pogoste primerjave z najbolj\u0161imi deli Romana Polanskega, se mu pridru\u017eita nikoli bolj\u0161a Nicole Kidman in vzhajajo\u010di irski talent Barry Keoghan \/\u2026\/. Zaradi tema\u010dnega scenarija o dru\u017eini, ki se znajde v stra\u0161anski nevarnosti, bodo nekateri film te\u017eko gledali. A osupljiva rigoroznost obrtni\u0161ke izvedbe, ve\u0161\u010de zadr\u017eana intenzivnost igre in neverjetna izvirnost zgodbe so odlike, zaradi katerih ga ne bi smel zamuditi nih\u010de, ki mu je mar za drzno filmsko ustvarjalnost.\u00ab<br \/>&#8211; David Rooney, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTo je Lanthimosov najbolj razpr\u0161en in umirjen film, a tudi njegov najbolj stra\u0161ljiv. \/\u2026\/ Edinstveni talent, kakr\u0161en je Lanthimos, \u010drpa vplive bolj svobodno kot kadarkoli prej. V tej predmestni no\u010dni mori \/\u2026\/ je mogo\u010de najti odmeve tako razli\u010dnih filmov, kot so <strong>Rojstvo<\/strong> (Birth), <strong>Modri \u017eamet<\/strong> (Blue Velvet) in zgodnje telesne grozljivke Davida Cronenberga. \/\u2026\/ Re\u017eiserjev redki dar za brutalno absurdnost k sre\u010di ostaja nedotaknjen, in bolj tema\u010den ko postaja film, bolj je sme\u0161en.\u00ab<br \/>&#8211; David Ehrlich, <em>IndieWire<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZamislite si <strong>Rt strahu<\/strong> (Cape Fear), posnet kot Kubrickovo <strong>Iz\u017earevanje <\/strong>(The Shining), z Maxom Cadyjem v podobi otroka \u2013 in pribli\u017eno si boste lahko predstavljali, kako \u010duden film je <strong>Ubijanje svetega jelena<\/strong> \/\u2026\/.\u00ab<br \/>&#8211; Bilge Ebiri, <em>The<\/em> <em>Village Voice<\/em><\/p>\n<p>\u00bbSila mu\u010dna, strupeno sme\u0161na gr\u0161ka tragedija. \/\u2026\/ Filmi, ki po Cannesu ostanejo s tabo, obi\u010dajno niso predvidljive uspe\u0161nice, pa\u010d pa tisti, ki jih kritiki v enaki meri hvalijo in kritizirajo. Pogosto \u017ee zgodaj dobi\u0161 ob\u010dutek, da se obeta tak\u0161en odziv. Kadar pa si ob koncu filma tako hipnotiziran, da te kriki neodobravanja zadenejo kot curek mrzle vode, takrat ve\u0161, da si videl nekaj, \u010desar ne bo\u0161 pozabil. Tako je bilo ob ponedeljkovi projekciji novega filma Yorgosa Lanthimosa \/\u2026\/, enega najbolj kontroverznih filmov leto\u0161njega festivala \/\u2026\/, pa tudi enega najbolj\u0161ih. \/\u2026\/ Ko absurdizem deluje tako narobe, ve\u0161, da je narejen prav.\u00ab<br \/>&#8211; Robbie Collin, <em>The Telegraph<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Ubijanje svetega jelena<\/strong> je Lanthimos brez rokavic. V primerjavi z njim se zdi absurdni, \u010dudoviti <strong>Jastog<\/strong> topla in prisr\u010dna zadeva. Film \u010distih rok, mrzlega srca in skoraj satanske groze je na novinarski projekciji v Cannesu naletel na glasne klice neodobravanja \u2013 in je absolutno briljanten! \/\u2026\/ Za tiste, ki niso \u017ee zdaj na Lanthimosovi valovni dol\u017eini, bi se lahko izkazal za nevzdr\u017enega. \/\u2026\/ A za Lanthimosove privr\u017eence bo to morda naj\u010distej\u0161i in najnevarnej\u0161i odmerek na\u0161e najljub\u0161e droge, s plastmi potencialno mra\u010dnih vsebin in meta-pomenskosti, ki napolnjujejo skoraj vsak trenutek \u2013 od posameznih prizorov ekscentri\u010dnega seksa do zelo podo\u010dnikovskih evokacij dru\u017einske celice kot nekak\u0161nega karizmati\u010dnega kulta.\u00ab<br \/>&#8211; Jessica Kiang, <em>The Playlist<\/em><\/p>\n<p>\u00bbDejanja imajo posledice, odkrijemo, medtem ko re\u017eiser <strong>Podo\u010dnika<\/strong> Yorgos Lanthimos razkrije globoko tragedijo v ne\u010dem, kar se zdi kot sprevr\u017een scenarij za grozljivko. \/\u2026\/ Pred nami je mojstrsko orkestriran film v tradiciji klasi\u010dnega Kubricka. \u010ce ga prepoznamo kot tragedijo, kakr\u0161en je (\u010de ga torej sle\u010demo vsega odve\u010dnega in gledamo kot pateti\u010den <em>fait accompli<\/em>), potem lahko povle\u010demo ravno \u010drto med njim \/\u2026\/ in veliko starej\u0161o gr\u0161ko dramsko tradicijo, kjer so bili liki, kakr\u0161na sta Agamemnon in Medeja, soo\u010deni z odlo\u010ditvami, ki niso bile ni\u010d manj neznosne. \/\u2026\/ <strong>Ubijanje svetega jelena <\/strong>je \u0161e en \u010delni napad na patriarhalne predstave, v katerem se mora vse bolj impotenten o\u010detovski lik soo\u010diti z lastnim hubrisom. Brez skrbi, Lanthimos ne bo dovolil, da jo poceni odnese.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Debruge,<em> Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ film se odvija kot zalezovalski triler, postavljen v alternativno resni\u010dnost; kot sprevr\u017een, po\u010dasi tle\u010di <strong>Rt strahu<\/strong>, le da vsebuje element fantasti\u010dnega, katerega razlago nam Lanthimos pogumno odre\u010de.\u00ab<br \/>&#8211; A. A. Dowd, <em>The A.V. Club<\/em><\/p>\n<p>\u00bbColin Farrel in re\u017eiser <strong>Jastoga<\/strong> ponovno zdru\u017eita mo\u010di in posnameta film, na katerega bi bile <strong>Sme\u0161ne igre<\/strong> (Funny Games) ponosne.\u00ab<br \/>&#8211; Zack Sharf, <em>IndieWire<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTo je intrigantna, vznemirljiva in zabavna razli\u010dica ne\u010desa, kar bi v marsi\u010dem lahko bila konvencionalna grozljivka iz sedemdesetih ali osemdesetih \u2013 ali celo no\u010dna mora o psihopatskem zalezovalcu iz devetdesetih.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Bradshaw, <em>The Guardian<\/em><\/p>\n<p>\u00bbMo\u010dan in vznemirljiv film, ki znatno raz\u0161iri repertoar enega najbolj prepoznavnih in samosvojih evropskih auteurjev. \/\u2026\/ Igra je sijajna. Farrell ustvari podobo vase umaknjenega, na videz hladnega \u010dloveka, ki nazadnje dose\u017ee veli\u010dino junaka klasi\u010dne tragedije. Izjemno ambivalenten nastop Nicole Kidman je eden njenih najbolj\u0161ih v zelo dolgem \u010dasu \/\u2026\/.\u00ab<br \/>&#8211; Jonathan Romney, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p>\u00bbGr\u0161ki re\u017eiser Yorgos Lanthimos ustvari svet, v katerem je vse hkrati navadno in \u010duda\u0161ko, nespro\u0161\u010deni, banalni dialogi izgovorjeni na najbolj monoton na\u010din. In kadri, katerih kompozicije so tako jasne, da delujejo klini\u010dno. Ta morast, a tudi mra\u010dno duhovit film, govori o vdoru eksistencialne groze v dobro urejena, celo popolna \u017eivljenja. V srce ameri\u0161kega sna o lepi in varni dru\u017eini, katere sre\u010da in uspeh sta zgrajena na nesre\u010di in celo uni\u010denju drugih.\u00ab<br \/>&#8211; Andrej Gustin\u010di\u010d,<em> <em>Kino fokus<\/em><\/em><\/p>\n<p>\u00bbRavno v tej postavitvi zdravnikove dru\u017eine v svoji nemo\u017enosti \u010dustvovanja in delovanja, v svojih kaurism\u00e4kijevskih dialogih, ki zvenijo v tem kontekstu manj kot ironi\u010dno olaj\u0161anje, temve\u010d bolj kot dodatna nelagodna te\u017ea, in v kon\u010dni normalizaciji celotne kolobocije, ki se zgodi tekom filma in pravzaprav ne pusti nobene travme, se skriva Grkov genij. Tisto, kar predstavlja, ni namre\u010d ni\u010d drugega kot neke vrste pekel.\u00ab<br \/>&#8211; Nejc Slukan, <em>RA \u0160tudent<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKot da sama ideja filma ne bi bila dovolj srhljiva, vsi Lantimosovi junaki govorijo, kot da so roboti. \/\u2026\/ Lantimos najsrhljivej\u0161e stvari v zgodbi predstavi kot samoumevne, vsakdanji prizori pa ob spremljavi glasbe postanejo snov za no\u010dne more. Svoje like in ob\u010dinstvo prisili, da sprejmejo pravila igre, znotraj katere obstajajo samo slabe izbire.\u00ab<br \/>&#8211; Deja Crnovi\u0107, <em>Dnevnik<\/em><\/p>\n<p>\u00bbOd tega, da nima\u0161 izbire, pa je huje le to, da ima\u0161 izbiro: \u0161e preden Steven dobro re\u010de, da ima Martin &#8220;psihi\u010dne probleme&#8221;, se mu \u017ee zgodi <strong>Rt strahu<\/strong>, le da ultimat, ki ga postavi ma\u0161\u010devalni Martin, zloben kot \u010drni humor, destruktiven kot teater krutosti in pretiran kot vsota vseh strahov, \u0161e najbolj spominja na nemogo\u010do izbiro, s kakr\u0161no nacisti v Styronovi <em>Sofijini odlo\u010ditvi<\/em> soo\u010dijo Sofijo, \/\u2026\/, in s kakr\u0161nimi so se soo\u010dali junaki starogr\u0161kih tragedij, recimo Agamemnon, kralj Argosa, ki mora v Evripidovi <em>Ifigeniji na Avlidi<\/em> \u017ertvovati Ifigenijo, svojo h\u010derko, a no\u017e na koncu ne zadene nje, temve\u010d srnjaka, no, svetega jelena. \/\u2026\/ In <strong>Ubijanje svetega jelena<\/strong>, ki se za\u010dne z operacijo srca, je natanko to: ekstremna, absurdna, groteskna, klini\u010dna transplantacija Ifigenije na Avlidi, horror art \u2013 kot <strong>Mati<\/strong> (via Aronofskv), kot <strong>Skrito<\/strong> (via Haneke), kot <strong>Antikrist<\/strong> (via von Trier), kot <strong>Srbski film<\/strong> (via Spasojevi\u010d). \/\u2026\/ Giorgos Lanthimos \/\u2026\/ jasno poka\u017ee, da ni ni\u010d bolj diskretnega od mazohizma bur\u017eoazije, ni\u010d bolj regresivnega od njene posve\u010dene banalnosti, ni\u010d bolj kanibalskega od njenega ob\u010dutka krivde in ni\u010d bolj sprevr\u017eenega od njene normalnosti.\u00ab ZA+<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u010ceprav gre pri moralni dilemi v drugi polovici filma seveda za konstrukt, film s kirur\u0161ko preciznostjo razkriva mehanizem intimnih \u010dustvenih manipulacij. Tu se Lanthimos izka\u017ee za mojstra ekstremnega neugodja in eksistencialne groze. Kot da bi se pri ustvarjanju zdru\u017eila Mihael Haneke in Steven King. \/&#8230;\/ \u00a0Avtor me\u017eika intelektualcem, ki se lahko po\u010dutijo zadovoljni ob ugotavljanju vzporednic in prispodob. A po drugi strani sam pripovedni organizem, z na\u010dinom kadriranja vo\u017eenj in premikanja kamere, ustvarjanjem filmskega prostora ter neprijetnimi zvo\u010dnimi intervencijami v slogu Gy\u00f6rgyja Ligetija, pa tudi z odli\u010dno izbiro igralcev nagovarja nagonski del v nas, da se je ob vsej hladni razumskosti nemogo\u010de znebiti kurje polti ob do\u017eivljanju filma. Martin Heidegger je na\u0161o dobo hkrati poeti\u010dno in natan\u010dno definiral kot obdobje prebolevanja metafizike. In <strong>Ubijanje svetega jelena<\/strong> je krasna ilustracija te domislice.\u00ab<br \/>&#8211; Gorazd Tru\u0161novec, <em>RA Slovenija<\/em><\/p>\n<p><em><br \/><\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Colin Farrell in Nicole Kidman v filmu Yorgosa Lanthimosa, me\u0161anici gr\u0161ke tragedije, eksistencialne grozljivke in hitchcockovske psihodrame. Nagrada za najbolj\u0161i scenarij v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":31653,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/31652"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/31653"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=31652"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}