zgodba
<\/b>V helsin\u0161kem karaoke-baru se po naklju\u010dju sre\u010data Ansa in Holappa. Iskrica presko\u010di, toda \u017eivljenje vedno najde na\u010din, da postavi ovire na pot tistim, ki i\u0161\u010dejo sre\u010do \u2026<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bb\u010ceprav sem si ustvaril dvomljivo slavo z nekaterimi precej nasilnimi in nepotrebnimi filmi, sem spri\u010do vseh nesmiselnih in zlo\u010dinskih vojn kon\u010dno sklenil napisati zgodbo o ne\u010dem, kar bi \u010dlove\u0161tvu morda lahko omogo\u010dilo prihodnost: o hrepenenju po ljubezni, o solidarnosti, zaupanju, spo\u0161tovanju do so\u010dloveka, narave ter vsega \u017eivega in mrtvega \u2013 pod pogojem, da si to zaslu\u017ei.
Mimogrede se poni\u017eno priklanjam \u0161e hi\u0161nim bogovom Bressonu, Ozuju in Chaplinu, seveda pa sem za to katastrofalno polomijo odgovoren \u010disto sam.\u00ab
\u2013 Aki Kaurism\u00e4ki<\/p>\n
zanimivosti
<\/b>Film je navdihnila pesem Les feuilles mortes<\/i>, ki jo je leta 1945 spisal Jacques Pr\u00e9vert, uglasbil pa Joseph Kosma. Pesem najbolj poznamo v interpretaciji Yvesa Montanda, angle\u0161ko verzijo sta pod naslovom Autumn Leaves<\/i> med drugim izvajala Frank Sinatra in Nat King Cole, finsko razli\u010dico, ki jo sli\u0161imo v filmu, pa poje Olavi Virta, znan tudi kot \u00bbkralj finskega tanga\u00ab.<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbVeliko je bilo besed o obupno predolgih filmih leto\u0161nje izdaje [festivala v Cannesu], potem pa pride mimo Kaurism\u00e4ki in v 80 minutah brez pretencioznosti, a z veliko mero ironije in humanizma pove ve\u010d kot vsi ostali tekmovalni filmi skupaj.\u00a0Jesensko listje<\/b> je preprost film o dveh osamljenih du\u0161ah, ki potrebujeta ves film, da se kon\u010dno najdeta in sporazumeta. Kaurism\u00e4ki se definitivno stara, a na \u017elahten na\u010din \/\u2026\/. Melanholi\u010dna bravura o osamljenosti in hrepenenju.\u00ab
\u2013 Simon Popek, Dnevnik<\/i>\u00a0<\/p>\n
\u00bbKaurism\u00e4kijev najnovej\u0161i 81-minutni film, sve\u017e in grenko-sladek kot poznojesenski vetri\u010d, se na prvi pogled morda res zdi majhen, vendar prina\u0161a ganljiv opomin \u2013 tako z zgodbo kot skozi gledalsko izku\u0161njo \u2013, da je bridkost \u017eivljenja mogo\u010de prena\u0161ati le, dokler gremo lahko v kino in ji za trenutek pobegnemo. \/\u2026\/\u00a0Jesensko listje<\/b> je pronicljiva in rahlo\u010dutna oda malim lepotam \u017eivljenja, ki jih zlahka spregledamo, \u010de jih nimamo prilo\u017enosti videti na velikem platnu. \u010ceprav ima pridih pravljice in romanti\u010dni naboj sirkovske melodrame, njegova vera v na\u0161o sposobnost, da v temi najdemo svetlobo, niti za trenutek ne deluje la\u017eno ali naivno \u2013 in ko bomo gledali ta film, jo bomo tam tudi na\u0161li.\u00ab
\u2013 David Ehrlich, IndieWire<\/i><\/p>\n
\u00bbVodilni humanist evropskega filma znova dokazuje svoje tesno sorodstvo z mojstrom Chaplinom. Dialogi se razvijajo z enako igrivo lahkotnostjo kot v\u00a0Mo\u017eu brez preteklosti<\/b>, ki je pred dvema desetletjema navdu\u0161eval v Cannesu, vsak vidik filma pa podpira celoto \u2013 od veli\u010dastnih posnetkov Tima Salminena, melanholi\u010dnih igralskih nastopov, \u010dudovito natan\u010dnega ritma monta\u017ee in diskretno duhovite scenografije do posre\u010denih glasbenih izbir. Jean Renoir je neko\u010d s svojo umetnostjo sku\u0161al spremeniti svet, a je moral priznati, da ne more kon\u010dati vojne. Jesensko listje<\/b>, topla, obvladana mojstrovina zrelega avtorja, sodi v isti \u017eanr \u010dudovitih iluzij. Po ogledu filma iz mraka kinodvorane pod severno sonce stopimo malo bolj sre\u010dni kot prej.\u00ab
\u2013 Lauri Timonen, Filmski festival<\/i> Midnight Sun, Sodankyl\u00e4<\/i><\/p>\n
\u00bbS tem, ko se ne spreminja, se Aki Kaurism\u00e4ki upira psevdospremembam tako imenovanega napredka. Ker se razredni boj nadaljuje z nezmanj\u0161ano mo\u010djo, ker so proletarci povsod po svetu \u0161e vedno izkori\u0161\u010dani, ker vojna \u0161e naprej divja pred na\u0161im pragom, ker lahko tistim, ki jih je zlomila dru\u017eba, film tudi danes pomaga nazaj na noge: Kaurism\u00e4ki dokazuje, da Chaplin ostaja najbolj\u0161i odgovor na nizkotnosti sveta, Bresson pa na nizkotnosti filmskega sveta. Kako ganljivo in pomirjujo\u010de je opazovati na\u0161o stra\u0161ljivo sedanjost, ki znova odzvanja v Kaurism\u00e4kijevem nadvse umestnem in suverenem anahronizmu! Novice \u0161e nikoli niso bile slab\u0161e, liki pa se vrtijo v peklenskih krogih bede: pije\u0161, ker si depresiven, depresiven si, ker pije\u0161; delo ne zado\u0161\u010da za pre\u017eivetje, zato krade\u0161 in izgubi\u0161 slu\u017ebo \u2013 in tako dalje. Toda \u010dlove\u0161tvo, ki se tu zrcali v najmanj\u0161em premiku obrvi ali glave, se bo vedno znova postavilo na noge in celo naredilo nekaj manj\u0161ih \u010dude\u017eev, dokler bo melanholi\u010dni Finec verjel vanj.\u00a0Jesensko listje<\/b> se svetu, polnemu kaosa in krivic, zoperstavlja z jedrnatostjo in natan\u010dnostjo dialogov, igre in re\u017eije. In seveda s humorjem, ki je najvi\u0161ji znak dostojanstva.\u00ab
\u2013 Marcos Uzal, Cahiers du cin\u00e9ma<\/i><\/p>\n
\u00bbJesensko listje<\/b> je \u0161e ena Kaurism\u00e4kijevih zapeljivih in o\u010darljivih cinefilskih komedij, v kateri odmeva nalezljivi rock’n’roll. Film je romanti\u010den in prisr\u010den, poln suhega humorja, ki nikoli ne podcenjuje ali ironizira \u010dustev, prina\u0161a pa tudi nekaj ostrih pripomb na ra\u010dun sodobne politike. \/…\/ Kljub naslovu je to film, ki ima v srcu pomlad.\u00ab
\u2013 Peter Bradshaw, The Guardian<\/i><\/p>\n
\u00bbSode\u010d po prvih odzivih na novinarski projekciji [v Cannesu] je\u00a0Jesensko listje<\/b> to\u010dno tisto, kar smo po tednu dni predolgih in prenapihnjenih filmov vsi potrebovali. Nekaj preprostega, nekaj inteligentnega. Nekaj, kar je tako lahko vzljubiti.\u00ab
\u2013 Marta Ba\u0142aga, Cineuropa<\/i><\/p>\n
\u00bbNekatere filmske ustvarjalce zlahka vzamemo za samoumevne. Eden tak\u0161nih je Finec Aki Kaurism\u00e4ki, \u010digar filmi \/…\/ so tako dosledni in prepoznavni, da novica o novem zlahka izzove le skomig z rameni. In prav zato je\u00a0Jesensko listje<\/b> tak\u0161no presene\u010denje leto\u0161njega festivala \u2013 ne ker bi se Kaurism\u00e4ki odpovedal suhemu humorju, ki je njegov za\u0161\u010ditni znak vsaj od filma Hamlet v svetu poslov<\/b> (1986), temve\u010d zato, ker ga je pripeljal blizu popolnosti.\u00ab
\u2013 Ben Kenigsberg, RogerEbert.com<\/i><\/p>\n
\u00bbDragulj lepote in upanja\u00ab.
\u2013 T\u00e9l\u00e9rama<\/i><\/p>\n
\u00bbBi \u0161la v kino?\u00ab<\/i> Ansa se mo\u0161kemu, ki jo povabi v kino, ne more upreti. In \u017ee gledata Jarmuschevo zombiado Mrtvi ne umirajo<\/b><\/a>. Ansa se ni \u0161e nikoli tako smejala \u2013 na brezizrazen na\u010din. Holappa je vesel, da je vesela – na brezizrazen na\u010din. V njuni brezizraznosti \u017eivijo svetovi, v njunih ti\u0161inah pa pesmi, ki si jih mrmrajo ciniki, ko jih nih\u010de ne gleda. Njuna ljubezen je obe\u0161enja\u0161ka – chaplinski poljub solidarnosti. Oble\u010den v \u017ealost – kot radijske novice iz Ukrajine. Nimata denarja, imata pa \u010das. Iz kina stopita dva mo\u0161ka – prvega Jarmuschev film spominja na Godardovo Nesposobno bando<\/b>, drugega pa na Bressonov Dnevnik va\u0161kega \u017eupnika<\/b>. A nimata pojma, da nastopata v bressonovskem filmu.\u00a0Pravzaprav v bressonovski verziji Leanovega Be\u017enega sre\u010danja<\/b><\/a>. ZELO ZA\u00ab \u00bbSkratka Kaurism\u00e4ki nam tokrat ne privo\u0161\u010di v celoti varnega pobega v filmski prostor iluzij ter opominja\u00a0na resni\u010dne probleme tukaj in zdaj. Sam pripovedni lok temelji na odre\u0161ilni mo\u010di ljubezni, ki se lahko zgodi tudi na pragu srednjih let in sredi gospodarske krize. Peripetije so za\u010dinjene z grenko sladkim humorjem in posre\u010denimi glasbenimi vlo\u017eki. Je pa preprosto ob\u010dudovanja vreden na\u010din, kako avtor iz minimalnega potegne maksimalno. \/…\/ Nisem bil med tistimi \u010dlani mednarodnega zdru\u017eenja filmskih kritikov FIPRESCI, ki so Jesensko listje<\/b> izglasovali za najbolj\u0161i film leta, vendar razumem, da gre za celove\u010derni film, o katerem je mo\u010d najti konsenz. Delo s svojo \u0161armantno, humanisti\u010dno noto zleze\u00a0pod ko\u017eo.\u00ab Kaurism\u00e4kijev \u00bb\u010detrti del trilogije o proletariatu\u00ab je ne\u017ena tragikomedija o dveh osamljenih du\u0161ah, ki i\u0161\u010deta ljubezen v \u010dasu ekonomske neenakosti, vojne in negotovosti. Dobitnik nagrade \u017eirije v Cannesu in nagrade mednarodnega\u00a0zdru\u017eenja filmskih\u00a0kritikov FIPRESCI za najbolj\u0161i film leta.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":317552,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/316075"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/317552"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=316075"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/i><\/p>\n
– Gorazd Tru\u0161novec,\u00a0Radio Slovenija<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"