zgodba
<\/b>1917. Senegalski kmet Bakary Diallo se pridru\u017ei francoski vojski, da bi bil v bli\u017eini svojega sedemnajstletnega sina Thierna, ki je bil prisilno vpoklican. Po\u0161ljejo ju na fronto in skupaj se znajdeta sredi vojne vihre. Thierno, ki ga \u017eeli poveljnik odpeljati v osr\u010dje bitke, se mora osamosvojiti in postati mo\u0161ki, Bakary pa je pripravljen storiti vse, da bi sina \u017eivega in zdravega pripeljal nazaj domov \u2026<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbZamisel sega v leto 1998, ko je umrl zadnji senegalski vojak [Abdoulaye Ndiaye, star 104 leta, prisilno vpoklican leta 1914]. Ironija je, da je umrl le dan pred tistim, ko naj bi iz rok predsednika Jacquesa Chiraca prejel red legije \u010dasti. Ne vem zakaj, ampak v tistem trenutku sem pomislil: kaj pa \u010de v grobu neznanega vojaka le\u017eijo posmrtni ostanki mo\u0161kega, rekrutiranega iz ene od afri\u0161kih dr\u017eav, ki so bile takrat pod francosko kolonialno oblastjo? \/…\/ Dose\u010di smo \u017eeleli kar naj\u0161ir\u0161e ob\u010dinstvo: tako mlade kot stare, tako tiste, ki jih zgodba zanima, kot one, ki menijo, da se jih ne ti\u010de. Sporo\u010dilo, ki smo ga hoteli posredovati, je bilo, da brez priznanja skupne preteklosti ne moremo naprej, ne moremo popraviti tistega, kar je treba popraviti, ne moremo ustvariti dru\u017ebe, ki bi temeljila na spo\u0161tovanju. \/\u2026\/ Cilj filma je nekoliko utopisti\u010den: spremeniti na\u0161 pogled na dru\u017ebo, pokazati, od kod izvira njeno bogastvo, njena raznolikost. Film naj bi spro\u017eil vpra\u0161anja, vzbudil radovednost. Upam, da se bo dotaknil tudi tistih, ki so ujeti v svoje strahove; da bo pokazal lepoto razli\u010dnih kultur, na\u010dinov \u017eivljenja in jezikov; da bo prinesel sporo\u010dilo o sprejemanju in \u017eelji po druga\u010dnosti \u2013 kajti v druga\u010dnosti je mo\u010d. Bilo bi \u010dudovito, \u010de bi imel tak u\u010dinek. \/\u2026\/ Poleg tega smo se seveda \u017eeleli pokloniti senegalskim vojakom in vsem mo\u0161kim iz nekdanjih francoskih kolonij, ki so se borili, ne da bi kdaj dobili priznanje za svojo \u017ertev.\u00ab
\u2013 Mathieu Vadepied, re\u017eiser<\/p>\n
\u00bbZa nas je zelo pomembno, da zgodbo sli\u0161i \u010dim ve\u010d ljudi. Upamo, da se jih bo ta mala, osebna zgodovina, skrita v Zgodovini z velikim \u2018z\u2019, dotaknila. Brez zadr\u017ekov priznavamo njen izobra\u017eevalni namen. \/\u2026\/ Veliko je govora o integraciji in asimilaciji, a potrebujemo tudi zgodbe, ki govorijo o na\u0161i skupni preteklosti, saj bomo le tako lahko ustvarjali skupno prihodnost, skupno sedanjost. Ni naklju\u010dje, da je v Zdru\u017eenem kraljestvu toliko Indijcev, v Franciji pa toliko Senegalcev, Maro\u010danov, Tunizijcev in Al\u017eircev. Priseljenci so prihajali v dr\u017eave, s katerimi so bili tesno povezani. Imamo torej skupno zgodovino, ki jo moramo povedati. In povedati jo moramo v celoti, sicer nekaj ni v redu. Ta zgodovina nam omogo\u010da, da si re\u010demo: pravzaprav se \u017ee nekaj \u010dasa dru\u017eimo in tega ne smemo pozabiti!\u00ab
\u2013 Omar Sy, igralec in soproducent<\/p>\n
\u00bbPisati o veliki vojni je zelo te\u017eko, predvsem zato, ker je \u0161lo za negibno, stati\u010dno vojno; z vojaki, ki so ti\u010dali v strelskih jarkih, ujeti med dva svetova. Druga te\u017eava je bila, da je virov o senegalskih vojakih zelo malo. Ni pisnih pri\u010devanj, ni ustnega izro\u010dila. Imamo le nekaj kolonialnih romanov s stereotipnimi podobami in nekaj zgodovinskih esejev. Zna\u0161li smo se torej pred dvojnim izzivom: ustvariti dramo v stati\u010dni vojni in rekonstruirati afri\u0161ko zgodbo, o kateri vemo tako malo. Nazadnje pa smo morali najti \u0161e pravi zorni kot, pravo razdaljo, da bi zajeli vso kompleksnost odnosa med o\u010detom in sinom \u2013 univerzalnega odnosa, kakr\u0161nega poznamo v vseh kulturah, vendar je tu prikazan v kontekstu vojne. \/\u2026\/ Mislim, da smo nazadnje na\u0161li sodoben na\u010din, kako povedati vojno zgodbo \/\u2026\/.\u00ab
\u2013 Olivier Demangel, soscenarist<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbHumanisti\u010den, a nepretenciozen film, ki \u017eeli pokazati in ne dokazovati. Pretresljivo.\u00ab
\u2013 Le Parisien<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm dr\u017ei skupaj \/\u2026\/ intimna, tragi\u010dna in presunljiva zgodba [o o\u010detu in sinu].\u00ab
\u2013 Jacques Mandelbaum, Le Monde<\/i><\/p>\n
\u00bbOmar Sy je v vlogi Bakaryja brezhiben.\u00ab
\u2013 Olivier De Bruyn, Positif<\/i><\/p>\n
\u00bbPou\u010den in ganljiv poklon.\u00ab
\u2013 Fr\u00e9d\u00e9ric Strauss, T\u00e9l\u00e9rama<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Epska pripoved o zamol\u010danem vidiku francoske zgodovine, hkrati pa intimen portret o\u010detovske ljubezni. Otvoritveni film sekcije Posebni pogled festivala v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":315918,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/315917"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/315918"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=315917"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}