zgodba
<\/b>Na \u017eelezni\u0161ki postaji se spoznata predmestna gospodinja Laura Jesson in zdravnik Alex Harvey, oba sre\u010dno poro\u010dena in z otroki. Naklju\u010dno sre\u010danje se kmalu razvije v redne zmenke, njuno prijateljstvo pa za\u010dne prera\u0161\u010dati v strastno romanco …<\/p>\n
Film je leta 2008 restavriral Nacionalni arhiv Britanskega filmskega in\u0161tituta (BFI) s podporo Fundacije Davida Leana.<\/i><\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbKadar snemam film, se vedno zavedam, da gre za nekak\u0161no prislu\u0161kovanje. V Be\u017enem sre\u010danju<\/b> prislu\u0161kujem dvema \u010dlovekoma, za katera ne bi nih\u010de pomislil, da bi lahko imela skrivno ljubezensko razmerje; zelo sta uglajena in po\u0161tena, zato z velikim zanimanjem opazujemo, kako je pri\u0161lo do tega. \/…\/ Kljubovali smo vsem pravilom blagajni\u0161kega uspeha. V filmu ni bilo velikih zvezdni\u0161kih imen. Osrednja ljubezenska zgodba se je nesre\u010dno kon\u010dala. Prizori\u0161\u010de dogajanja je bilo neugledno. In trije glavni liki so se bli\u017eali srednjim letom. \u0160e pred nekaj leti bi bil to recept za finan\u010dno katastrofo, vendar pri Be\u017enem sre\u010danju<\/b> ni bilo tako. Film je bil zelo uspe\u0161en v tako imenovanih \u2018kinematografih za srednji in vi\u0161ji razred\u2019, podoben uspeh, \u010deprav v manj\u0161em obsegu, pa je do\u017eivel tudi v New Yorku.\u00ab
\u2013 David Lean<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbBe\u017eno sre\u010danje<\/b> No\u00ebla Cowarda po mojem mnenju ni le najbolj zrelo delo, kar jih je gospod Coward doslej pripravil za filmsko platno, temve\u010d tudi eden najbolj \u010dustveno iskrenih in izpolnjujo\u010dih filmov, kadarkoli posnetih v tej dr\u017eavi. Mo\u010dno dvomim, da bo dosegel \u0161iroko priljubljenost. Pripoveduje z gotovostjo, ki je tako zelo iskrena, da bo le malokdo premogel dovolj preprostosti, da jo bo sprejel kot pristno. \/\u2026\/ V besede in podobe ujame toliko globokih resnic. Barvna paleta, pomlad, tisti \u010darobni ob\u010dutek ob odkritju, da je nekdo zaljubljen vate, da se nekomu zdi vznemirljivo biti v tvoji dru\u017ebi \u2013 vse to je nekaj tako ne\u017enega in neulovljivega, da ni bilo skoraj \u0161e nikoli preneseno na filmsko platno.\u00ab
\u2013 C.A. Lejeune, 1945<\/p>\n
\u00bb\/…\/ film je pravi u\u017eitek gledati, hkrati pa gre za dobro zgrajeno delo, ki je vrh vsega globoko ganljivo. \/\u2026\/\u00a0Be\u017eno sre\u010danje<\/b> je morda res majhen in sentimentalen film \u2013 nekak\u0161na miniaturna Ana Karenina<\/i> \u2013, a zaslu\u017ei si veliko spo\u0161tovanje.\u00ab
\u2013 James Agee, The Nation,<\/i> 1946<\/b><\/p>\n
\u00bbNajbolj ganljiv film zadnjih mesecev je na videz bleda, stati\u010dna zadeva z naslovom\u00a0Be\u017eno sre\u010danje<\/b>, ki se rahlo\u010dutno in spodobno loteva zunajzakonske afere dveh sre\u010dno poro\u010denih ljudi \/…\/ Zelo nenavadno je, kadar film obravnava brezbarvne ljudi, in skoraj nezasli\u0161ano, \u010de njihovo \u017eivljenje pusti brez pozlate, a prav zaradi tega naturalizma je Be\u017eno sre\u010danje<\/b> tako presunljivo in nepozabno delo.\u00ab
\u2013 Manny Farber, The New Republic, <\/i>1946<\/p>\n
\u00bb\/…\/ eden najbolj \u010dustveno uni\u010dujo\u010dih filmov vseh \u010dasov. \/…\/ Kdor se je pripravljen prepustiti stopnjujo\u010demu razpolo\u017eenju silovitega, neizre\u010denega obupa, bo nagrajen z eno najbolj \u017eivih, strastnih in bole\u010de prepri\u010dljivih ljubezenskih zgodb, kar jih je bilo kadarkoli ujetih na celuloid. \/…\/\u00a0Be\u017eno sre\u010danje<\/b>, v katerem odzvanja tako pojemajo\u010di hrup vojne kot duh neizbe\u017enih dru\u017ebenih sprememb \u2013 film je v kinematografe pri\u0161el leta 1945 \u2013, je veliko ve\u010d kot zgodba o dveh zaljubljencih. Je tudi ljubezniv, a odlo\u010den opomin britanski bur\u017eoaziji: bomo res pustili, da na\u0161a \u017eivljenja te\u010dejo po ustaljenih tirnicah in ne bomo nikoli zagrabili ponujene sre\u010de? Se v teh krutih letih nismo ni\u010desar nau\u010dili?\u00ab
\u2013 Tom Huddleston, Time Out<\/i><\/p>\n
\u00bbKlasi\u010dna solzavka Davida Leana \/…\/ je \u010dista popolnost \u2013 zlati standard tragi\u010dnih romanc, katerega vpliv lahko opazujemo \u0161e danes.\u00ab
\u2013 Keith Uhlich, Time Out New York<\/i><\/p>\n
\u00bbBe\u017eno sre\u010danje<\/b> ni le Leanov najpopolnej\u0161i komentar zadu\u0161ljivega sveta, v katerega se je rodil, ampak tudi njegova vozovnica ven. Z dana\u0161nje perspektive ga lahko morda gledamo dobesedno kot sanje o Angliji pred davnimi \u010dasi. In \u010deprav so se nekateri njegovi vidiki zapisali v mitologijo in med kli\u0161eje britanske kinematografije, pa v tem kompleksnem filmu ostaja ve\u010d kot dovolj, da nas vedno znova gane in o\u010dara.\u00ab
\u2013 Adrian Turner, Criterion<\/i><\/p>\n
\u00bbPrvi film, pri katerem sem se zavedel razlike med filmom in filmom<\/i>, \u010de se lahko tako izrazim, je bil Be\u017eno sre\u010danje<\/b>. \/…\/ \u0160el sem v Fairfax v Los Angelesu, zaradi nekega razloga sam. Spomnim se, da sem razmi\u0161ljal: \u2018Le kak\u0161en film je to?\u2019 <\/i>Punca v njem, Celia Johnson, ni bila lepa. Nosila je tiste prakti\u010dne \u010devlje. Ampak \u017ee v naslednjem trenutku sem bil zaljubljen. Od\u0161el sem iz kina in se odpravil na dolg sprehod. Ugotovil sem razliko \u2013 in od takrat naprej sem v filmih iskal tovrstna do\u017eivetja.\u00ab
\u2013 Robert Altman<\/p>\n
\u00bb\u010ce smo rekli, da ho\u010de Celia Johnson svojo romanco konstruirati v razrednem okviru srednjega razreda \/\u2026\/, pa moramo re\u010di, da njeno fantazmo srednjega razreda subvertira nenadno spoznanje, da je Howard pravzaprav nagnjen navzdol, v polje proletarske fiksacije, v polje \u2018drugega\u2019 razreda. Howard ji namre\u010d pove, da je zdravnik in da ga zanima predvsem \u2018preventivna medicina\u2019, ki da se ukvarja \u2018z \u017eivljenjskimi pogoji in higieno\u2019. In spet ne \u2018z \u017eivljenjskimi pogoji in higieno\u2019 srednjega razreda, ampak izklju\u010dno proletariata: v fokusu njegovega dela so antrakoza, kalioza in silikoza, se pravi, bolezni dihal, ki jih povzro\u010da prah v premogovnikih, jeklarnah in rudnikih zlata. V tem trenutku namre\u010d Celia Johnson tudi re\u010de, da se ji zdaj nenadoma zdi \u2018mlaj\u0161i\u2019\u2026 druga\u010den, kar pomeni, da se soo\u010di z realnostjo \u2018drugega\u2019 razreda, ali natan\u010dneje, svoje emocije konstruira na predpostavki \u2018drugega\u2019 razreda. Trevorja Howarda si ne \u2018prepove\u2019 zaradi mo\u017ea ipd., marve\u010d zaradi \u2018dvoma\u2019 v objektivnost njegove razredne fiksacije, lahko bi pa tudi rekli, da si s tem, ko si \u2018prepove\u2019 Howarda, \u2018prepove\u2019 prav ta \u2018drugi\u2019 razred. Vzrok njene \u2018histerije\u2019 in njenega \u2018izgubljanja zavesti\u2019 je potemtakem \u2018drugi\u2019 razred oz. prav samo dejstvo, da \u2018drugi\u2019 razred obstaja.\u00ab
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d ml., David Lean, <\/i>1988<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Srce parajo\u010da zgodba o prepovedani ljubezni, ki jo je David Lean posnel po drami No\u00ebla Cowarda, sodi med najslavnej\u0161e britanske filme \u0161tiridesetih let in ostaja ena najve\u010djih filmskih romanc vseh \u010dasov.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":315916,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/315915"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/315916"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=315915"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}