zgodba
<\/b>Prirodoslovka in naravovarstvenica Zoe Lucas \u017ee ve\u010d kot \u0161tirideset let \u017eivi na otoku Sable, oddaljenem pasu kopnega v severozahodnem Atlantskem oceanu. Kot edina stalna prebivalka otoka nas vodi skozi pe\u0161\u010deno pokrajino, med divje konje, tjulnje in \u017eu\u017eelke, skozi razli\u010dne letne \u010dase in vremenske razmere … Film kot nekak\u0161en znanstveni dnevnik spremlja delo protagonistke, medtem ko popisuje oto\u0161ko floro in favno ter zbira, \u010disti in dokumentira odpadke, ki jih vztrajno naplavlja na obalo.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbZametek filma sega v \u010das, ko sem bila stara \u0161tiri leta in sem z babico gledala novice. Govorili so o \u017eenski, ki je \u017eivela na oddaljenem otoku v severozahodnem Atlantiku. Otok Sable so opisali kot pe\u0161\u010deni pas v obliki polmeseca, dom tjulnjev in divjih konjev ter prizori\u0161\u010de \u0161tevilnih brodolomov. Legenda je ostala z mano in trideset let pozneje sem spoznala Zoe Lucas. K njej me je pripeljala mitologija, o\u010daralo in navdihnilo za snemanje filma pa me je vse drugo.
Otok sem z zasebnim \u010darterskim letalom obiskala trikrat. Prvi\u010d sem se tja odpravila sama, pozimi leta 2017. Pesek je vstopil v vsako re\u017eo opreme, veter je bil tako mo\u010dan, da sem se nanj lahko naslonila, na pla\u017ei pa je le\u017ealo nekaj sto tiso\u010d tjulnjev. Te\u017eko filmsko opremo sem morala prena\u0161ati po pesku in moje roke so bile zdelane od upravljanja s kamero v surovem zimskem vremenu. A ko me je Zoe vodila po otoku, so se ti telesni izzivi zdeli nepomembni spri\u010do tako polne resni\u010dnosti.
To je bil kraj, kakr\u0161nega \u0161e nisem videla. \u017divali tam \u017eivijo v skrajnih razmerah, a zdi se, da na svojem rajskem otoku cvetijo. \u017divljenjski ciklusi so jasno vidni, trupla se razkrajajo nazaj v zemljo in rojstvo se pogosto zgodi v neposredni bli\u017eini smrti. Otok daje vtis divjega sveti\u0161\u010da, z oskrbnico, ki se \u017ee ve\u010d kot \u0161tirideset let posve\u010da njegovemu preu\u010devanju in skrbi zanj. Toda zdaj je otok ogro\u017een.
Na obale nenehno naplavlja odpadke vseh velikosti. Zoe najdbe skrbno zbira, \u010disti, razvr\u0161\u010da in katalogizira za svojo dolgoro\u010dno \u0161tudijo trendov onesna\u017eevanja v severozahodnem Atlantiku. Njena odkritja so me pretresla in vznemirila. V obdobjih med potovanji sem iskala na\u010dine, kako bi s pomo\u010djo filma poudarila krhkost na\u0161ega okolja. Na treh umetni\u0161kih rezidencah na Islandiji (v letih 2018, 2019 in 2020) sem z uporabo vzorcev iz Zoejinega in\u0161tituta izpeljala vrsto eksperimentov, ki ne \u0161kodujejo okolju. Film sem ro\u010dno razvijala v rastlinah, ga osvetljevala s svetlobo lune in zvezd, barvala z nestrupeno emulzijo ter nanj lepila morske odpadke in organske snovi.
Moje raziskovanje se je nato raz\u0161irilo na podro\u010dje zvoka. Od vseh vidikov otoka so me namre\u010d najbolj prevzeli prav njegovi zvoki. Z doma narejenimi nestrupenimi kontaktnimi mikrofoni, podvodnimi hidrofoni in elektrodami, ki so frekvence organskih snovi spremenile v glasbene vzorce, sem ustvarila zvo\u010dno pokrajino, ki je bila skoraj v celoti posneta na otoku in \u2018v sodelovanju\u2019 z njim.
V \u010dasu, ko je okoljska kriza pere\u010da kot \u0161e nikoli doslej, iskreno verjamem, da se lahko s pomo\u010djo filmske umetnosti znova pove\u017eemo z naravnim svetom. Tej misli sem posvetila vse svoje delo. Med snemanjem Geografij samote<\/b> sem imela v zadnjem \u017eepu shranjen priljubljeni citat Thomasa Mertona: \u2018Nikoli ne bomo ljubili in re\u0161ili tistega, \u010desar ne do\u017eivljamo kot svetega.\u2019<\/i>\u00ab
\u2013 Jacquelyn Mills<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbEden najbolj\u0161ih filmov festivala Hot Docs v Torontu, Geografije samote<\/b> montrealske re\u017eiserke Jacquelyn Mills, je odprl zanimivo filmsko vpra\u0161anje: kaj pomeni posneti film ne le o<\/i> naravi, ampak z<\/i> njo? Z drugimi besedami: kako bi bilo videti in kako bi zvenelo, \u010de bi bila narava vgrajena v samo obliko filma? \/…\/ Okoljski dokumentarci, zlasti tisti, ki jih predvajajo na filmskih festivalih, imajo pogosto aktivisti\u010dni naboj. Toda Geografije samote<\/b> so nastale z druga\u010dnimi cilji. Jacquelyn Mills ni \u017eelela posneti problemskega dokumentarca, pa\u010d pa film, ki bi na poglobljen na\u010din ujel \u2018izkustveni odnos z naravnim svetom\u2019<\/i>. Ta prepletenost \u010dlove\u0161kega in ne\u010dlove\u0161kega pre\u017eema njen filmski proces in dobesedno pusti odtis tako v sliki kot v zvoku.\u00ab
\u2013 Girish Shambu, Film Quarterly<\/i><\/p>\n
\u00bbVelika odlika\u00a0Geografij samote<\/b> je, da nikoli ne delujejo razlagalno: u\u010dno uro iz ekologije ter zgodbo o plemenitem, odlo\u010dnem in vztrajnem prizadevanju spremenijo v umetnost.\u00ab
\u2013 Ben Kenigsberg, The New York Times<\/i><\/p>\n
\u00bbVsak prizor razpadajo\u010dega konjskega trupla, polnega \u017eu\u017eelk, s katerimi se bodo kmalu hranile ptice, dopolni pou\u010den sprehod skozi pe\u0161\u010deno pokrajino, da bi na\u0161li odpadke, ki ovirajo veter in tako povzro\u010dajo nastanek nove sipine. Od sobe, zasute s plasti\u010dnimi folijami in prazni\u010dnimi trakovi \/\u2026\/, do kablov, ki so postali del oto\u0161ke arhitekture \u2013 otok Sable postane sti\u010di\u0161\u010de ohranjanja in uni\u010devanja. Zoe Lucas vse to zabele\u017ei v obliki podatkov, Jacquelyn Mills pa \u0161tevilke s pomo\u010djo slike in zvoka prelije v umetnost. Lepota se skriva v smrti. Trpljenje se rodi iz \u017eivljenja. Vse je povezano.\u00ab
\u2013 Jared Mobarak, The Film Stage<\/i><\/p>\n
\u00bbKo se poeti\u010dne in presunljive\u00a0Geografije samote<\/b> nazadnje kon\u010dajo \u2013 tudi zaradi povsem preprostih razlogov, saj re\u017eiserki zmanjka filmskega traku \u2013 boste morda tako kot Zoe Lucas \u017eeleli ostati za vedno.\u00ab
\u2013 Barry Hertz, The Globe and Mail<\/i><\/p>\n
\u00bb\u010cudovito posnete in zgrajene\u00a0Geografije samote<\/b> so resni\u010dno edinstven film. Re\u017eiserka Jacquelyn Mills je navdihnjena z otokom Sable in njegovo edino stalno \u010dlove\u0161ko prebivalko Zoe Lucas ustvarila pravo umetni\u0161ko delo. \/…\/ Vizualna in zvo\u010dna poslastica \/…\/.\u00ab
\u2013 Marc Glassman, POV Magazine<\/i><\/p>\n
\u00bb\u010cudovit razmislek o naravi, filmskem ustvarjanju in \u010dlove\u0161kem obstoju. \/…\/ Eden najlep\u0161ih celove\u010dernih prvencev zadnjih let.\u00ab
\u2013 Dustin Chang, Screen Anarchy<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Celove\u010derni eksperimentalni dokumentarec, posnet na 16-milimetrski filmski trak, je spo\u0161tljiv poklon naravi, pa tudi igriv rezultat re\u017eiserkinega sre\u010danja z otokom in njegovo skrbnico.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":315914,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/315913"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/315914"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=315913"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}