zgodba
<\/b>Re\u017eiserka Petra Seli\u0161kar je dve desetletji spremljala bli\u017enjo prijateljico Ur\u0161ko, ki se bori z redkimi avtoimunskimi boleznimi. Ur\u0161ka, neko\u010d manekenka, zdaj profesionalna pianistka, se soo\u010da z nevsakdanjimi izzivi, pri tem pa nikoli ne izgubi svojega neuklonljivega duha. Film zdru\u017euje intimne pogovore, osebne arhive in impresionisti\u010dne podobe, da bi se poglobil v skrivnosti \u010dlove\u0161kega telesa ter razkril mo\u010d umetnosti in prijateljstva.
Intimni dokumentarec raziskuje izjemno \u017eivljenje in zapleteni notranji svet \u017eenske, ki je dvajset let pre\u017eivela na robu med \u017eivljenjem in smrtjo. Zgodba o vztrajnosti in sprejemanju, o bolezni in zdravju, o povezanosti telesa in duha.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbSpoznali sva se v ljubljanskem lokalu, ko sva bili stari pribli\u017eno \u0161estnajst ali sedemnajst let. Ur\u0161ka je tam stregla. Takrat ni ve\u010d \u017eivela doma. Obe sva obiskovali eksperimentalno gledali\u00ad\u0161ko \u0161olo, kjer sva se zbli\u017eali. Z nama je bila tudi Tita, ki se v filmu pojavi v prizoru iz porodni\u0161nice. Bile smo zelo povezane, saj smo vse tri odra\u0161\u010dale v \u2018zapletenih\u2019 dru\u017einah. Upirale smo se s svojimi nenavadnimi frizurami in transgresivnimi obla\u010dili, v bistvu smo kri\u010dale za pozornost, ker smo bile raje napadene, kot da bi kar naprej govorile o bole\u010dih stvareh, ki smo jih do\u017eivljale doma. Verjetno sva se z Ur\u0161ko zato tako zelo povezali in sva povezani \u0161e danes. Ur\u0161kina najstni\u0161ka leta so bila zanjo \u0161e posebej te\u017eka. \/\u2026\/ Mislim, da sem ugotovila, da bi o njej lahko posnela film, ko je po prvi hospitalizaciji spet za\u010dela hoditi. Stalno sem jo spra\u0161evala, ali jo lahko snemam, pa ni bila nikoli za. Pet let po njenem drugem kolapsu me je nenadoma poklicala po telefonu in mi zaigrala na klavir. Tako je bila navdu\u0161ena, da lahko spet igra, da me je povabila, naj pridem k njej in snemam. Spoznala je, da je snemanje filma zanjo nekak\u0161na terapija in da ji bo film morda pomagal razumeti, kaj se ji je pravzaprav zgodilo. To je bil klju\u010dni trenutek, ko sem vedela, da imamo film. \/\u2026\/ Hotela sem, da bi gledalec telesno za\u010dutil Ur\u0161kino telo in to, kar \u010duti, njeno bole\u010dino in negotovost. Razmi\u0161ljala sem, kako naj vstopim v ta svet in vanj pripeljem gledalce. To smo posku\u0161ali dose\u010di s skladateljem Vladimirjem Raki\u0107em, njegovo glasbo in oblikovanjem zvoka. Hotela sem, da gledalci zares fizi\u010dno ob\u010dutijo, \u010desar besede ne morejo opisati. Stanje med sanjami, resni\u010dnostjo in \u0161kodo, ki jo povzro\u010dajo bolezen in zdravila. Potrebuje\u0161 veliko energije, da se izvle\u010de\u0161 iz tega in se vrne\u0161 v normalni svet. To se mi zdi nadvse fascinantno. \/\u2026\/ Vizualno je vse skupaj precej abstraktno, saj nisem hotela ponavljati, kar je Ur\u0161ka \u017ee sama povedala. Telo smo sku\u0161ali predstaviti na celi\u010dni ravni kot nekaj, skozi kar ob\u010dinstvo potuje. Je me\u0161anica mikroskopskih slik celic in podvodnih prizorov z ribami. Uporabili smo ribe arapajma iz Amazonije, ki smo jih posneli v leipzi\u0161kem \u017eivalskem vrtu. Tako so grde, da se mi zdijo \u017ee kar lepe. Navdu\u0161ile so me. Kot otrok sem si predstavljala, da je tako na dnu jezera, zato sem hotela z njimi predstaviti Ur\u0161kine najgloblje strahove.\u00ab
\u2013 Petra Seli\u0161kar<\/p>\n
portret avtorice
<\/b>Petra Seli\u0161kar, rojena leta 1978 v Ljubljani, je \u0161tudirala na amsterdamski akademiji NAFTA ter na Northern Media School v Sheffieldu kon\u010dala postdiplomski \u0161tudij re\u017eije in produkcije. Leta 2003 je z \u017eivljenjskim sopotnikom Brandom Ferrom v Sloveniji in Makedoniji ustanovila produkcijsko hi\u0161o Petra Pan Film, leta 2010 pa festival kreativnega dokumentarnega filma MakeDox. Njena filmografija vklju\u010duje dokumentarce Babice revolucije<\/b>\u00a0(2006),\u00a0Mama Evropa<\/b> (2014), Moj narobe svet<\/b> (2016), Odpotovanje<\/b> (2020) in druge.<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbPetri Seli\u0161kar, energi\u010dni, inovativni in iznajdljivi re\u017eiserki ve\u010d celove\u010dernih dokumentarcev, je tokrat uspelo ustvariti majhno mojstrovino.\u00ab
\u2013 Melita Zajc, Modern Times Review<\/i><\/p>\n
\u00bbVizualno osupljiv in \u010dustveno pretresljiv film.\u00ab
\u2013 Marko Stojiljkovi\u0107, Cineuropa<\/i><\/p>\n
\u00bbA rada ima svoje telo, zelo rada, navsezadnje, to njeno telo – to njeno jezno, osamljeno, nonkonformisti\u010dno, subverzivno, disruptivno, inovativno, protislovno, \u010dude\u017eno telo – se nenehno bori za njeno \u017eivljenje. Ur\u0161ka, ki izgleda tako, kot da hkrati igra v vseh delih \u010dlove\u0161ke komedije (Ohridsko jezero postane njen Viharni vrh), u\u017eiva nedeljeno pozornost svojega telesa. Mu\u010dijo, trpin\u010dijo, \u017ealijo in poni\u017eujejo jo misli na samomor, sepse, hospitalizacije, kemoterapije, vasculiti\u010dne kapi in \u00bbtesti Boga\u00ab, a vedno znova pre\u017eivi – telo je ne da. Vedno znova jo rodi. Vedno znova vidi alternative. In vedno znova v svoji za\u0161\u010ditni\u0161ki vlogi pretirava. Kot bi hotelo karikirati \u00bbgotske\u00ab smeti iz preteklosti – patriarhalne diskurze o \u017eenskem telesu, patriarhalna omejevanja, zatiranja, zastra\u0161evanja in udoma\u010devanja \u017eenskega telesa, patriarhalne invalidizacije \u017eenskega telesa. Kot bi hotelo karnevalsko, \u017ee kar cronenbergovsko parodirati strah pred \u017eenskim telesom in mit o idealnem \u017eenskem telesu. Ker mu drugega ne preostane. Kot pravi Petra Seli\u0161kar: \u00bbHotela sem, da gledalci zares fizi\u010dno ob\u010dutijo, \u010desar besede ne morejo opisati.\u00ab<\/i> To ji je perfektno uspelo. Telo je res bodyhorror. Ob\u010dutili ga boste. ZELO ZA\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Intimni dokumentarec raziskuje izjemno \u017eivljenje in zapleteni notranji svet \u017eenske, ki je dvajset let pre\u017eivela na robu med \u017eivljenjem in smrtjo. Zgodba o vztrajnosti in sprejemanju, o bolezni in zdravju, o povezanosti telesa in duha.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":315910,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/315449"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/315910"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=315449"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}